Spletni velikan Google v okviru svoje pobude Digitalne novice sredstva namenja tudi slovenskemu projektu Finšpektor.

Projekt, ki omogoča vpogled v porabo javnega denarja v Sloveniji, ustvarjajo v podjetju Neolab, kjer pravijo, da je Finšpektor po letu dni razvoja končno dozorel in bo v začetku jeseni na voljo vsem državljanom.

Med prejemniki tudi pet slovenskih projektov

Google projektu namenil do 150 milijonov evrov. Med prejemniki sredstev je tudi pet slovenskih projektov, eden od njih je Finšpektor. Ta omogoča najbolj podroben pregled porabe javnega denarja v Sloveniji od leta 2003 dalje, testni uporabniki lahko že dostopajo do beta verzije, z Googlovimi sredstvi pa bo postal dostopen za vse državljane. To se bo zgodilo čez dober mesec dni, so sporočili iz podjetja Neolaba.

Interaktivni pregledi bodo na voljo raziskovalnim novinarjem, različnim javnim in zasebnim institucijam ter vsem aktivnim državljanom Slovenije, ki bodo z njegovo pomočjo pripomogli k povečanju transparentnosti naše države, nekoč pa morda tudi širše regije, so prepričani avtorji.

Finšpektor se tako pridružuje drugim podobnim iniciativam, kot je Parlameter, ki se s pomočjo mednarodnih razpisov trudijo povečati učinkovitost in transparentnost gospodarjenja naše države.

Analitično orodje

Kot so pojasnili v Neolabu, je Finšpektor zmogljivo analitično orodje, prvo take vrste v Evropi. Združuje namreč podatke iz različnih virov: podatke o javnih transakcijah, ki so na voljo v okviru spletne strani Erar, podatke o gospodarskih družbah, ki jih ponujata Ajpes in Finančna uprava RS, ter podatke o javnih organizacijah, gospodarskih panogah, geografskih enotah in prebivalcih. Trenutno obdelujejo že dobrih 222 milijonov transakcij v skupni vrednosti več kot 682 milijard evrov.

Nastali že avtorski članki

V okviru projekta nameravajo objaviti tudi več avtorskih člankov, ki so nastali s pomočjo uporabe orodja Finšpektor. V njih bodo preučili različne rezultate analiz in omogočili širši vpogled v izplačila javnega denarja. Že zdaj pa so ugotovili, da se je od leta 2003 do leta 2018 vrednost opravljenih transakcij podvojila, pri vrednosti transakcij plačnikov iz državnega proračuna pa vplivov svetovne finančne in bančne krize od leta 2008 naprej skorajda ni opaziti. Količina javnega denarja, ki ga nakažejo različne državne ustanove oziroma njihovi proračuni, namreč skoraj vseskozi narašča.