Slovenija je sredi velikih investicijskih vlaganj v železniško infrastrukturo, ki predvsem med Mariborom in Ljubljano dodatno podaljšujejo že tako za sodobne razmere precej dolgo vožnjo. Da bi sedanje zamude vključili v čas vožnje, so se z 19. julijem na Slovenskih železnicah odločili spremeniti letni vozni red, ki bo upošteval zamude zaradi del.

Kot je na včerajšnji novinarski konferenci v Celju povedal vodja sektorja za železnice pri direkciji za infrastrukturo Dejan Jurkovič, bodo na železniški infrastrukturi v aktualni finančni perspektivi izvedli za okoli 700 milijonov evrov investicij, od tega bo za 242 milijonov evrov evropskih sredstev.

Odpravili bodo nezavarovane prehode

Največja gradbišča so na severovzhodu Slovenije, kjer hkrati izvajajo štiri projekte, s katerimi bodo posodobili 45 kilometrov železniških tirov in devet postaj, na teh odsekih pa bodo odpravili tudi vse nezavarovane železniške prehode ter postavili 17,5 kilometra protihrupnih ograj.

“S prenovo bomo zagotovili višjo nosilnost vlakov, s tem pa večjo propustnost proge in manjše število tovornih vlakov, ki jih bomo lahko bolje izkoristili. Vse to bo prineslo tudi skrajšanje voznih časov, večjo prometno varnost in znižanje vzdrževalnih stroškov,” je našteval Jurkovič.

Med že trajajočimi projekti je nadgradnja proge Zidani most – Celje, kjer so dela na postajah Celje in Laško v zaključni fazi, od 19. julija pa bodo zapirali odsek Celje – Rimske Toplice. Celotna investicija je vredna 282 milijonov evrov, od tega 90,6 milijona evrov prispeva Bruselj. Prav tako poteka tudi nadgradnja železniške proge Poljčane – Slovenska Bistrica, naložba je vredna 52 milijonov evrov, od tega 12 milijonov evropskega denarja.

Ustreznih obvoznih prog ni, zato so zamude logične

V sklepni fazi oddaje del je 80 milijonov evrov vredna nadgradnja železniške postaje Pragersko, kjer bodo z deli predvidoma začeli naslednje leto, enako velja za železniško progo Maribor – Šentilj, ki je ocenjena na 242 milijonov evrov, od tega si sto milijonov evrov obetajo iz evropskega proračuna. Vsa omenjena dela bodo predvidoma zaključena do konca leta 2022, do takrat pa na železnicah računajo na razumevanje potnikov.

Po besedah direktorja družbe SŽ-Infrastruktura Matjaža Kranjca vsa dela potekajo pod prometom, torej v času, ko po sosednjem tiru poteka promet, zato se propustnost prog bistveno zmanjša. “Pri tem je treba upoštevati, da je slovensko železniško omrežje majhno, da nimamo ustreznih obvoznih prog, zato je prepeljati vse vlake po enem samem tiru brez težav praktično nemogoče,” je dejal Kranjc in dodal, da se s posebnimi ukrepi trudijo zagotavljati ustrezno prepustnost.

Obeta se še prenova voznega parka

Kljub zamudam pa direktor potniškega prometa Boštjan Koren na prihodnost gleda zelo pozitivno, saj verjame, da bo prav po zaslugi teh in drugih investicij železniški promet le postal primerljiv z razvitimi zahodnimi državami.

Med drugim čakajo na soglasje SDH za podpis pogodbe o dobavi novih potniških garnitur, s čimer bodo začeli prvi cikel prenove voznega parka, ki vključuje najprej 25 novih garnitur, do leta 2025 pa nameravajo prenoviti celoten vozni park. Že letos bodo prenovili sistem prodaje vozovnic, na postajah in vlakih napovedujejo uvedbo brezžičnega interneta.

Za vse investicijske načrte na področju potniškega prometa bodo denar črpali iz 15-letne pogodbe z državo, prvi del je po besedah Korena vreden 170 milijonov evrov, a bo po njegovem potrebnega še vsaj enkrat toliko denarja. Z vsemi ukrepi nameravajo v naslednjih sedmih letih povečati število potnikov s sedanjih 14 na 22 milijonov letno.

STA