Banka Slovenije je v izključni državni lasti s finančno in upravljalsko avtonomijo. Povprečna bruto plača člana Sveta Banke Slovenije znaša 12.900 evrov, povprečna bruto plača vseh zaposlenih pa je 3.480 evrov.

Za razliko od Vlade Republike Slovenije, Državnega zbora, drughi funkcionarjev in institucij, ki so si zaradi pojava pandemije koronavirusa in posledično kriznih razmer znižali plače, se na Banki Slovenije, ki je centralna banka naše države, za to potezo niso odločili. Četudi so se za to odločili pri upravah nekaterih drugih bank in čeprav so vodstveni kadri Banke Slovenije med najbolje plačanimi ljudmi v državi, so se odločili zgolj za zadržanje izplačila nagrad za leto 2019 oziroma začasno omejitev razdeljevanja dobičkov.

Banka Slovenije je v izključni državni lasti s finančno in upravljalsko avtonomijo. Povprečna bruto plača člana Sveta Banke Slovenije sicer znaša 12.900 evrov, povprečna bruto plača vseh zaposlenih pa je 3.480 EUR. Ob tem pri Banki Slovenije poudarjajo, da imajo več kot 70 odstotkov zaposlenih najmanj univerzitetno izobrazbo.

Banka Slovenije je v izključni državni lasti s finančno in upravljalsko avtonomijo. Povprečna bruto plača člana Sveta Banke Slovenije sicer znaša 12.900 evrov, povprečna bruto plača vseh zaposlenih pa je 3.480 EUR. Ob tem pri Banki Slovenije poudarjajo, da imajo več kot 70 odstotkov zaposlenih najmanj univerzitetno izobrazbo.

Evropska centralna banka (ECB) je sicer žekonec marca sprejela priporočilo za banke, naj zaradi izrednih razmer, vezanih na koronavirus, z izplačilom dividend in kupovanjem lastnih obveznic delnic počakajo najmanj do oktobra 2020. Zadržane dobičke naj bi po priporočilu ECB banke usmerile v reševanje likvidnostnih težav podjetij in fizičnih oseb ter v krepitev lastne kapitalske robustnosti za absorpcijo izgub.

Ukrep omejitve razdelitve dobička za zaposlene na višjih mestih

V Banki Slovenije so sicer sprejeli makrobonitetni ukrep, s katerimi bankam in hranilnicam začasno omejujejo razdelitev dobičkov. »Namen ukrepa je ohranitev kapitala, da bo bančni sistem lažje prenesel potencialne izgube ter še naprej zagotavljal oskrbo gospodarstva in državljanov s krediti. Ukrep bo predvidoma veljal eno leto, bomo pa v Banki Slovenije pozorno spremljali razmere in ob pomembnem zmanjšanju ali povečanju tveganj ukrep ustrezno prilagodili,« so sporočili.

Ob tem še poudarjajo, da se ukrep o omejitvi razdelitve dobička bank nanaša le na zaposlene, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti banke  in ne na vse zaposlene v poslovni banki oz. hranilnici. Ti zaposleni vključujejo najmanj člane uprave in nadzornega sveta, člane višjega vodstva banke in nekatere druge zaposlene, ki jih banka opredeli na podlagi kvantitativnih in kvalitativnih kriterijev navedene uredbe Komisije (Delegirana uredba Komisije EU št. 604/2014), npr. vodje funkcij notranjih kontrol, vodje pomembnih poslovnih enot ipd. Banke morajo seznam navedenih zaposlenih vzpostaviti in ažurirati na letni ravni.

»Ukrep, ki smo ga sprejeli v Banki Slovenije, se torej nanaša na zadržanje razdelitve dobičkov in ne na znižanje plač (vseh) zaposlenih. V smeri te usmeritve smo ravnali tudi v Banki Slovenije in zadržali izplačilo nagrad za leto 2019,« so še sporočili.

Zadržanje variabilnega dela prejemkov

Banka Slovenije je sicer na podlagi Sklepa o makrobonitetni omejitvi razdelitev dobičkov med drugim naložila bankam, da zadržijo izplačilo variabilnega dela prejemkov zaposlenim, ki so v banki opredeljeni kot prevzemniki tveganj.

“To so izključno zaposleni, ki imajo pristojnost sprejemanja poslovnih odločitev ter zaradi tega tudi pomemben vpliv na izpostavljenost banke tveganjem (to so npr. člani upravljalnega organa in višjega vodstva banke, vodstva notranjih kontrolnih funkcij ipd.). Po prenehanju veljavnosti omenjega sklepa bodo banke tem zaposlenim zadržane variabilne prejemke lahko izplačale, upoštevaje določbe Zakona o bančništvu in Smernic Evropskega bančnega organa o preudarnih politikah prejemkov. Kot smo vam že odgovorili, smo v skladu z omenjenim makrobonitetnim ukrepom ravnali tudi v Banki Slovenije in zadržali izplačilo nagrad za leto 2019,” so še sporočili.

Ob tem dodatno pojasnjujejo, da morajo v skladu z evropsko in nacionalno bančno zakonodajo politike in prakse prejemkov spodbujati ter biti skladne s preudarnim in učinkovitim upravljanjem tveganj banke. “To med drugim pomeni, da mora dodeljen variabilni prejemek vedno temeljiti na uspešnosti posameznega zaposlenega, kot tudi na uspešnosti njegove poslovne enote in banke ter pri tem upoštevati tveganja, ki jim banka je ali bi jim lahko bila izpostavljena. Poudarjamo, da so omejitve variabilnih prejemkov z vidika učinkovitega upravljanja tveganj pomemben element pri zagotavljanju ustrezne ravni in rasti kapitala banke, in sicer predvsem z vidika zagotavljanja dolgoročne vzdržnosti in finančnega položaja banke,” so še sporočili.

Banke naj se z izplačili ne izpostavljajo tveganju ugleda

Začasno zadržani prejemki lahko tako bankam, ki so izpostavljene tveganjem iz naslova razglašene pandemije covid-19, pomagajo pri ohranjanju in krepitvi njihovega dolgoročnega finančnega zdravja. Pomembno je, da banke za ta namen akumulirajo tudi lastna sredstva v največjem možnem obsegu in se z izplačili hkrati ne izpostavljajo tveganju ugleda. “V skladu z duhom in namenom pravil o prejemkih namreč ocenjujemo, da je ukrep začasne omejitve izplačila variabilnih prejemkov za visoke hierarhične ravni zaposlenih v bankah ustrezen, saj so tveganja iz naslova razglašene pandemije covid-19, vključno s tveganjem ugleda, pomembna za vse slovenske banke,” so še zapisali.