V Banki Slovenije so že v minulem letu omejili kreditiranje prebivalstva in sprejeli ukrepe za večjo likvidnost bank. Zadolževanje prebivalstva bo tudi po krizi moralo ostati v vzdržnih okvirjih, kar bodo dosegli z ukrepi, ki so za marsikoga nelogični.

Ob izbruhu pandemije koronavirusa je vlada sprejela številne ukrepe za njeno zajezitev. Ob padcu BDP že v prvem četrtletju leta in pričakovanem dodatnem poslabšanju bo evrsko območje letošnje leto končalo z velikim padcem BDP. V takšnih razmerah so guvernerji centralnih bank ocenili, da je potrebna dodatna vzpodbuda denarne politike, ter izpostavili nujnost bolj ambicioznega in usklajenega ukrepanja fiskalne politike na evropski ravni.

Nujnost ohranjanja primerne ravni zadolženosti prebivalstva se je pokazala tudi ob izbruhu sedanje krize, čeprav mnogi ukrepov Banke ne razumejo, saj naj bi bili nelogični. Ker številni kreditojemalci ne bodo mogli pravočasno poravnati zapadlih obveznosti, je bil sprejet zakon, ki omogoča odlog njihovih obveznosti. Kot pojasnjujejo v Banki Slovenije, je dejstvo, da bodo imeli večje težave z odplačili prav tisti kreditojemalci, ki so v preteklosti najemali posojila, ki so prekomerno obremenjevala njihove prihodke.

»In prav ta del posojil smo na Banki Slovenije novembra lani omejili z zavezujočim makrobonitetnim instrumentom. V Banki Slovenije razmere sicer ves čas natančno spremljamo, in bomo tudi v prihodnje sledili cilju zagotavljanja minimalnih kreditnih standardov, ki smo jih dosegli z omenjenim ukrepom,« so pojasnili.

Ker številni kreditojemalci ne bodo mogli pravočasno poravnati zapadlih obveznosti, je bil sprejet zakon, ki omogoča odlog njihovih obveznosti. Kot pojasnjujejo v Banki Slovenije, je dejstvo, da bodo imeli večje težave z odplačili prav tisti kreditojemalci, ki so v preteklosti najemali posojila, ki so prekomerno obremenjevala njihove prihodke.

Posledice izbruha virusa bodo izjemne

Ukrepi,  ki so jih sprejeli v Banki Slovenije, so sprejeti za obdobje enega leta, kar pomeni, da bodo v veljavi tudi v letu 2021. Morda to pomeni, da Banka Slovenije ocenjuje negativne posledice pojava koronavirusa v Sloveniji drugače kot slovenska vlada, da se razmere ne bodo kmalu umirile, na kar nakazuje postopno rahljanje vladnih ukrepov in odpiranje gospodarstva?

Kot pojasnjujejo, so posledice izbruha virusa in povezanih preventivnih ukrepov Banke Slovenije, izjemne. Najprej z zdravstvenega vidika, saj gre za pandemijo, kakršne ne pomnimo že več desetletij, v gospodarstvu pa se to kaže v hitrem in obsežnem krčenju aktivnosti.

Kot pojasnjujejo, je konsenz, ki se je oblikoval na globalni ravni ta, da je najbolj učinkovit odziv na krizo obsežna kombinacija ukrepov, ki jo sprejmejo centralne banke in vlade, predvsem preko ukrepov fiskalne politike. »Njihov namen je zagotoviti, da zaradi šoka (za katerega pričakujemo, da bo relativno kratkotrajen), naša gospodarstva ne izgubijo produktivnih potencialov, tako na področju proizvodnih zmogljivosti, kot tudi glede človeških virov,« so pojasnili.

Zadolževanje bo moralo ostati v vzdržnih okvirjih

Namen obsežnega ukrepanja je, da se po koncu zdravstvene krize gospodarstvo čimprej vrne v razmere, kot smo jim bili priča pred krizo. Ukrepi so tako naslovljeni na podjetja, ki naj bi posledično ohranila proizvodnjo in s tem zaposlenost, in tudi na širok krog prebivalstva, ki naj bi z njihovo pomočjo ohranila kupno moč.

»Pričakujemo torej, da bodo zasebno potrošnjo tudi po krizi poganjali predvsem participacija prebivalcev na trgu dela oz. njihovi dohodki, kot tudi ostali prejemki, kot so pokojnine, socialni transferji.” Del potrošnje pa bo, tako kot tudi v preteklosti, povezan z zadolževanjem prebivalstva, ki pa bo tudi po krizi moralo ostati v vzdržnih okvirih, k čemur prispeva tudi Banka Slovenije s svojimi ukrepi za zagotavljanje, da prebivalci niso prekomerno obremenjeni s posojili.