Podatki o gospodarski rasti v državi so v zadnjem obdobju precej pozitivni, a zdi se, de ja situacija v Mariboru kar zaskrbljujoča, kakor da se pozitivni učinki še niso dotaknili našega mesta. Kako vi vidite gospodarsko situacijo v mestu?

Maribor je zagotovo mesto, ki je plačalo daleč najvišjo ceno t.i. tranzicije. Nekoč je bil središče industrije, izguba trgov v zgodnjih 90. letih ga je močno prizadela. Obenem pa je plačal visoko ceno finančne in gospodarske krize. Dobri kazalniki na makro ravni se po moji oceni vse premalo poznajo pri nas. Dejstvo je, da je Maribor zapostavljen, pa če to priznamo ali ne.

Ali bo po vašem mnenju prihod Magne vzbudil prevelika pričakovanja v glavah ljudi? Se lahko mesto zaradi te velike investicije v Hočah pobere in čez nekaj let ponovno zaživi?

Želim si, da Maribor zaživi danes, jutri, ne čez leta, saj je sramota, da kot drugo največje mesto capljamo za Ljubljano in še kakšnim drugim mestom. Kar se tiče Magne in drugih investicij, jih seveda pozdravljam, a sem pri vsaki tovrstni investiciji tudi malo zadržan. Kot sem že glede Magne tudi večkrat povedal, sem ob tem želel vsa zagotovila, da bodo spoštovani vsi okoljevarstveni kriteriji, da tukaj ne bomo svinjali svojega okolja, hkrati pa seveda, da bo tuj investitor spoštoval našo delovno-pravno zakonodajo in da naši delavci ne bodo tukaj izkoriščani. Vsako tako investicijo, ki ima dobre namene pozdravljam in je dobrodošla. Tista, ki pa želi ustvariti zgolj profit na plečih zaposlenih, pa ni dobrodošla.

Veliko očitkov je ob tem letelo tudi na »favoriziranje« tujega investitorja, pri čemer so domači podjetniki izpostavili svoje težave, dolgotrajne birokratske boje in neodzivnost države, ki pa je tujemu podjetju ponudila veliko finančne podpore. Ali je bil po vaše takšen pristop države glede Magne pravilen?

Vsako podjetje, tako domače kot tuje, mora imeti enake pogoje. Po prihodu Magne smo tudi prejeli zakon, ki izenačuje tako domače kot tuje investitorje, kar je seveda prav. Parcialnih zakonov tako ne pozdravljam in mislim da je tu potrebna sistemska ureditev. Pozdravljam pa spodbude za tiste gospodarske subjekte, ki imajo namen vlagati v naš trg, zaposlovati nove delavce, šolati, štipendirati naše mlade ljudi, z dolgoročnim namenom, da tukaj pustijo pozitiven pečat. Vsaka taka spodbuda ima namreč pozitiven učinek za celotno regijo.

Bi k temu pripomogle tudi selitve določenih institucij, ministrstev in uradov v naše mesto? Veliko se je govorilo tudi o selitvi HSE, a iz tega ni bilo nič.

Da. Prenos HSE je moja osebna bolečina, saj sem bil pobudnik te ideje, saj mislim, da je mesto HSE tukaj, v Mariboru. Žal sem bil pri tem vse preveč osamljen, mnogi, tudi tisti, ki prihajajo iz Maribora niso bili takega mnenja in so s svojimi dejanji pokazali, da jim ni mar za Maribor. Očitno bo to ostala naloga za drugi mandat, sam ne vidim nobenega razloga, zakaj sedež HSE ne bi bil tukaj. Zraven tega bi lahko imeli v ministrstvu še kakšno drugo institucijo, ministrstvo, kar je po moji oceni povsem realno, pozitivno za Maribor in regijo ter doprinos policentrizmu, o katerem je veliko govora, pa manj dejanj. Če bomo gospodarsko močni, bomo uspešni na vseh področjih, bo denar za štipendije, bo denar za pokojnine itd. Uspešno gospodarstvo je namreč gonilo celotnega razvoja.

Eden izmed največjih problemov našega mesta je tudi beg možganov, nezadovoljstvo mladih, ki tukaj ne vidijo perspektive zaradi pomanjkanja služb, stanovanj. Kaj bi se tukaj dalo urediti?

Maribor je univerzitetno mesto, potencial in možnosti sigurno imam. Izjemno me žalosti, ko se na poti v Ljubljano soočam z mravljiščem avtomobilov, ki se odpravljajo na pot iz našega mesta. Mladim je potrebno povrniti vero v našo državo, zaupanje, jim izgraditi pozitivno perspektivno z novimi, kakovostnimi zaposlitvami in ureditvijo stanovanjskega problema. Prepričan sem, da Medobčinski stanovanjski sklad svoje vloge pri tem ni korektno opravil, zato je potrebno storiti nekatere spremembe v pozitivno smer.

Ena izmed najpomembnejših tem v našem mestu je zagotovo šport in NK Maribor. Veliko je bilo povedanega o načrtovani obnovi Ljudskega vrta, ki je postala skoraj glavna tema, na kateri se bo očitno gradila tudi volilna kampanja. Kako vi gledate na to problematiko?

Tudi sam sem navijač Maribora in si želim, da bi bil klub še naprej uspešen, saj je to ponos Maribora. Zagotovo obnova stadiona ni edina prioriteta v mestu. Nesporno dejstvo je, da je staro tribuno potrebno obnoviti, saj se lahko zgodi da bo UEFA zaprla stadion. Ne sme se zgoditi, da bo moral Maribor igrati v Stožicah in se ne bo zgodilo. Verjamem, da je v vseh nas in tistih, ki so za to poklicani, toliko modrosti, da bodo znali peljati prioritete na vseh področjih, združiti ves razvoj, od gospodarstva in infrastrukture ter najti tudi denar za obnovo stare tribune. Potrebna pa je simbioza socialne, gospodarske in vseh drugih politik.

Denar se bo moral najti tudi za obnovo kulturnih objektov.

Nekaj se na področju kulture v tem mandatu je zgodilo, morda je bilo premalo posluha v Ljubljani. Maribor ima Univerzo, SNG, Carmino Slovenico, za katero je nerazumljivo, da je izpadla iz projekta kulturnih programov 2018-2023, tudi minister mi ni znal konkretno pojasniti zakaj. Verjamem da se bo našel tudi denar, posluh za kulturne objekte v Mariboru, morda bo potrebno kdaj zaradi tega povzdigniti glas, biti bolj odločen in glasen, da se sliši tudi na drugo stran Trojan.

Bliža se Festival Lent, brez katerega si mesta ne znamo predstavljati, a se okoli njega stalno dviguje prah. Dela za stalni oder so se že pričela, po mnenju nekaterih to ni dobra odločitev. Kaj menite vi?

Konkretne ideje ne poznam, podpiram pa vsako idejo, ki pomeni, da bo Lent še dalje živel. Gre namreč za svetovno primerljivo zadevo in ne znam si predstavljati prvih poletnih dni brez Festivala Lent. Rešitev je tukaj vedno več, mora pa biti rešitev finančno vzdržna in v skladu s stroko.

Tukaj se dotaknimo še samega centra mesta, ureditve ulic, prometnega režima, zapiranja ali odpiranja Koroške ceste. Kje so tukaj največje težave?

Koroška cesta je zelo kritična, je skorajda smrtno nevarna. V mestu imamo ogromno urbanistov, strokovnjakov, ki bi lahko strnili glave in našli rešitev, ki mora biti boljša kot je sedaj. V svetu je trend zapiranja mestnih središč.

Sami ste pogosti v stiku z ljudmi. Kaj jih še moti v našem mestu, kje vidijo težave?

Velik problem je dostopnost institucij, ki nimajo urejenih dostopov za invalide, kar je nedopustno. Mnoge inštitucije so ob tem zelo razmetane, ljudje hodijo od lokacije do lokacije, kar ni dobro.  Tukaj je še potrebno vztrajati. Zelo pereče je tudi zdravstvo, izjemno malo zadev se je na področju zdravstvene politike premaknilo, na kar smo ministrico ves čas opozarjali, zato je veliko stvari ostalo odprtih za naslednji mandat. Tudi zapiranje zdravstvenih postaj pri nas je nesprejemljivo. Pred časom je bilo govora o zaprtju zdravstvene postaje na Teznem, tedaj smo stopili skupaj in zapiranje ne pride v poštev. Pika. Ljudje, ki potrebujejo zdravstveno pomoč in so težje mobilni, starejši, ne morejo hoditi v oddaljene ambulante, zato nikakor ne pride v poštev zapiranje zdravstvene postane na Teznem in tega ne bomo dopustili.

Bližajo se volitve, najprej državnozborske, nato še lokalne. Kje se vidite in ali se boste podali v boj za župana Maribora?

Trenutno sem še poslanec DZ, želim in bom korektno opravil delo poslanca in bom še enkrat kandidiral za poslanca v DZ. Trenutno se posvečam temu kako uspešno zaključiti mandat in kako se pripraviti na naslednje volitve ter stranki zagotoviti dober rezultat. O ostalih stvareh pa tako – dajmo času čas.