Računsko sodišče je izdalo negativno mnenje o pravilnosti poslovanja Banke Slovenije v letih 2017 in 2018, ker je poslovala v neskladju s predpisi, akti in določili glede pravne ureditve delovnih razmerij, postopkov novih zaposlitev, odpravnin in javnih naročil.

Kot so pojasnili na računskem sodišču, je bila revizija zastavljena z dvema ciljema. Prvi se je nanašal na preverjanje uspešnosti poslovanja Banke Slovenije pri izvajanju njenih nadzorniških funkcij od leta 2008 do leta 2013 ter pri izvajanju ukrepov, ki so vodili do porabe proračunskih sredstev, drug cilj pa se je nanašal na preveritev pravilnosti njenega poslovanja v letih 2017 in 2018. Omenjena cilja med sabo nista neposredno povezana, kar je omogočilo izdajo dveh ločenih poročil.

“Računsko sodišče se je pri izvajanju revizije soočalo z nepričakovanimi ovirami pri pridobivanju dokazil in pojasnil s strani Banke Slovenije in sicer predvsem na področju revizije uspešnosti poslovanja Banke Slovenije. Banka Slovenije je namreč za posredovanje pomembnega dela dokumentacije računskemu sodišču morala pridobiti soglasja Evropske komisije in Evropske centralne banke, ki sta v procesu sanacije bančnega sistema sodelovali kot opazovalki,” so pojasnili.

Številne nepravilnosti

Revizija je v delu, ki se nanaša na pravilnost poslovanja, tekla v skladu s pričakovanji, zato je računsko sodišče revizijsko mnenje lahko oblikovalo bistveno prej kot v delu revizije, ki se nanaša na uspešnost poslovanja.

Med drugim so ugotovili, da je skupna vrednost nabav Banke Slovenije, pri katerih so bile ugotovljene nepravilnosti, povezane z oddajo javnih naročil, znašala 2,68 milijona evrov.

V dveh primerih je Banka Slovenije sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas za več kot dve leti za delo, ki ni bilo projektno organizirano. Dodatka za deficitarnost zaposlenim ni dodeljevala glede na določitev deficitarnosti delovnih mest.

Pri postopkih novih zaposlitev ni zagotavljala preveritev ravnanj v skladu s kadrovskim pravilnikom Banke Slovenije in izpolnjevanje zakona o delovnih razmerjih, ugotavlja računsko sodišče.

Nepravilnosti tudi pri odpravninah, letalskih kartah, javnih naročilih

Nepravilnosti so ugotovili tudi pri odpravninah. “Stroški Banke Slovenije v letih 2017 in 2018 za izplačane odpravnine so znašali 888.439 evrov, skupne ugotovljene nepravilnosti pri odpravninah pa znašajo 536.512 evrov,” so izpostavili. Skupne ugotovljene nepravilnosti pri dodatnih izplačilih pa so dosegle najmanj 1,53 milijona evrov.

Računsko sodišče med številnimi nepravilnostmi navaja tudi nakupe letalskih kart, ki jih je Banka Slovenije pri treh dobaviteljih kupovala brez predhodno izvedenega postopka oddaje javnega naročila. V letih 2017 in 2018 je imela za 1,56 milijona evrov stroškov s službenimi potovanji in prevozi, od tega 885.454 evrov za letalske karte.

Poleg tega pri javnih naročilih nakupa živil, računalniške opreme, slikopleskarskih storitev, kadrovskih storitev, vzpostavitve sistema za upravljanje z dokumenti, vzdrževanja omrežij in njihove nadgradnje ter nakupa licenc Banka Slovenije ni ustrezno ocenila vrednosti javnih naročil, naročila pa je razdelila v več javnih naročil ter izvajala dodatne nakupe, ki niso bili vključeni v prvotno izvedene postopke oddaje javnih naročil.

Priporočila za izboljšanje delovanja

Med drugim je bančni regulator zagotavljal neposredno financiranje za delovanje Sindikata Banke Slovenije, kar je v neskladju z zakonom o reprezentativnosti sindikatov.

Računsko sodišče je oblikovalo tudi več priporočil, za katera menijo, da bodo izboljšala poslovanje Banke Slovenije. “Z željo, da se priporočila začnejo čim prej izvajati in prinesejo pozitivne učinke na poslovanje Banke Slovenije, smo se odločili, da izdamo samostojno revizijsko poročilo o pravilnosti poslovanja, čeprav revizija kot celota še ni zaključena,” so dodali.

Gre sicer za prvo revizijo poslovanja Banke Slovenije s strani računskega sodišča, ki jo je pred nekaj več kot letom dni omogočil DZ.