Člani strateškega sveta GZS za kolektivno dogovarjanje so pred dnevi z ministrom za delo Janezom Ciglerjem Kraljem razpravljali o problematiki dviga minimalne plače s 1. januarjem 2021. Ker bi dvig ogrozil številna delovna mesta, so se kljub zakonski določbi zavzeli za ohranitev minimalne plače na sedanji višini.

V skladu z novelo zakona o minimalni plači iz decembra 2018 bo z januarjem 2021 uveljavljena nova formula za njen izračun, in sicer bo morala biti za 20 odstotkov višja od minimalnih življenjskih stroškov. Doslej se je določala v nominalnem znesku, in sicer je za leto 2020 določena pri 940,58 evra bruto.

Delodajalskim organizacijam se zdi edina prava rešitev zamrznitev izvrševanja novele zakona. “Ne gre le za višino minimalne plače, temveč tudi za število njenih prejemnikov. Višja kot bo minimalna plača, več prejemnikov plačilne liste se bo verjetno preselilo na zavod za zaposlovanje,” je na seji strateškega sveta opozoril izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček.

Sindikati ostri do “igre, ki se jo gredo kapitalisti”

Obalna sindikalna organizacija – KS 90 je v odzivu na pozive delodajalske strani k zamrznitvi rasti minimalne plače vlado pozvala, da se pri oblikovanju prihodnjih ukrepov zaradi epidemije covida-19 postavi na stran šibkejših v delovnih razmerij in ne “sprejme igre žrtve, ki se jo gredo kapitalisti”. Pozivajo tudi h krepitvi nadzora nad kršitvami.

V sindikalni organizaciji so kritični do pozivov z delodajalske strani za zamrznitev uveljavitve zakona o minimalni plači z razlago, da se bo z višanje minimalne plače povečala brezposelnost. “Kapitalizem, ki ga zdaj živimo, je namreč po svojem bistvu samo še nadgradnja izkoriščevalskega kapitalizma, ki izrazito jadra na vetru strahu in omejevanja delavskih oz. osnovnih človekovih pravic,” so navedli.

Pod krinko izrednih razmer prihaja do večanja razlik

Pričakujejo, da bo vlada okrepila vse inšpekcijske nadzore in v ukrepe dala dovolj močne varovalke, ki bodo vse kršitelje delovnopravne zakonodaje ustrezno oglobile in jih odmaknile daleč proč od državne pomoči, saj se po njihovem mnenju pod krinko izrednih razmer v gospodarstvu dogajajo tektonski premiki v kontekstu povečevanja moči močnejše stranke v delovnem razmerju in oddaljevanju od še dostojnega plačila za opravljeno delo ter prerazporejanju državnega bogastva v zasebne roke.

Opozorili so, da se v času epidemije znižujejo že dogovorjene delavske pravice, saj da so delodajalci začeli z močnimi pritiski po odpovedi podjetniških kolektivnih pogodb. Poleg tega po njihovih informacijah delodajalci kljub državni pomoči izkoriščajo razmere za odpuščanje tistih, ki so zaposleni za nedoločen čas, prihaja tudi do ustrahovanja.

Delavci za delo od doma nimajo ustreznih pogojev

Delodajalci so, kot navajajo v sindikalni organizaciji, enostransko za vsako ceno najprej pošiljali delavce na koriščenje letnega dopusta, ko pa je začel veljati zakon o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače za nazaj, ki je delodajalcem dal pravico do delnega povračila plač, pa se je zgodilo ravno obratno, saj delodajalci delavcem na čakanju niso omogočili koriščenja letnega dopusta, ker zanj niso mogli črpati državne pomoči.

Dodali so, da delavci pri odrejenem delu od doma pogosto nimajo ustreznih pogojev za varno in zdravo delovno delo, kot tudi ne računalniškega znanja in ustreznega dostopa do medmrežja.