Kateri poklici so danes »vroči« na trgu dela in katerih kadrov je preveč glede na povpraševanje? Veliko je govora o iskanih profilih in na drugi strani o izobraževalnem sistemu, ki se ne prilagaja trgu dela in realnim potrebam. Poklici prihodnosti so in bodo tisti, ki se bodo ukvarjali s vprašanji in problematiko, ki je tisti trenutek aktualna, za katero je največ povpraševanja, in ki lahko ima konkretne učinke na družbo ter gospodarstvo. Zavedati se moramo, da so časi, ko so ljudje opravljali isti poklic 40 let, pogosto kar na identičnem delovnem mestu, mimo.
 
Varilec, orodjar in ključavničar ter zidar
Na Štajerski gospodarski zbornici so nam zaupali, da so najbolj iskani poklici danes s področja kovinarstva in strojništva (varilci, orodjarji, inženirji strojništva – konstrukterji), s področja elektrotehnike (elektroinštalaterji, inženirji elektrotehnike- energetiki), kemiki, obrtniški poklici in mojstri npr. s področja gradbeništva (tesarji, zidarji, štukaterji, izvajalci suhomontažne gradnje), s področja zdravstva (zdravniki specialisti, fizioterapevti, zobozdravniki, strokovnjaki za zdravstveno nego)​ in vozniki.
 
Potrebe so tudi po strokovnjakih- finančnikih in naložbenih svetovalcih. Podobno ugotavljajo na Zavodu za zaposlovanje (Območna enota Maribor), kjer je med tremi najbolj iskanimi poklici varilec, orodjar in ključavničar (nad 1000 razpisani del) ter zidar (nad 500). Konec februarja 2014 je bilo v evidenci Območne službe Maribor sicer registriranih 17.320 brezposelnih oseb. V letu 2013 se je zaposlilo 9.990 registrirano brezposelnih oseb, ki so bile v povprečju pred zaposlitvijo brez dela 7,9 meseca.
 
Na M servisu se največkrat pojavljajo povpraševanja po komercialistih, proizvodnih delavcih (varilci, montažerji, električarji, strojniki, avtomehaniki). Ponudba del se spreminja tudi glede na sezono:  »Na primer pred božičnimi prazniki več povprašujejo po študentih, ki bi prodajali na stojnicah, prav tako v času valentinovega in 8. marca,« spremembam povpraševanja sledijo na Študentskem servisu Maribor. Dela, ki jih posredujejo so pogosto oddana v 2-3 dneh.
 
Damir Battisti, direktor poslovne enote Maribor Adecco pa med drugim opaža: »Stopnja zaposlovanja v proizvodnji je ostala enaka, zmanjšalo pa se je zaposlovanje višje izobraženih kadrov. Podjetja namreč iščejo rešitve za svoje kadrovske potrebe znotraj podjetja.«
 
Veliko poslanih prošenj brez objave dela
Pošta Slovenije je npr. v letu 2013 prejela več kot 200 prošenj (brez objave za prosto delovno mesto), na novo pa se je zaposlilo 26 delavcev (večina novih zaposlitev predstavlja zamenjavo zaposlenih, ki jim je prenehalo delovno razmerje pri PS). Konec lanskega leta je bilo pri Pošti Slovenije tako 6.095 zaposlenih. 
 
Tudi v letu 2014 bo Pošta Slovenije zmanjšala število zaposlenih za okoli 150, v večini primerov na mehak način. »V zadnjem letu najpogosteje zaposlujemo pismonoše in voznike težjih tovornih vozil. Pri obeh delovnih mestih imamo pri izboru primernih kandidatov občasno težave, glede na zahtevnost dela, zahtevana znanja in pomanjkanje praktičnih znanj,« so opazili na Pošti Slovenije. Tudi pri Novi KBM so v procesu prestrukturiranja, kar vključuje tudi zmanjševanja števila zaposlenih in optimizacijo kadrovske strukture. »Kljub temu v okviru kadrovske politike redno skrbimo za ustrezna usposabljanja in izobraževanja sodelavcev,« so še povedali.
 
Po novem brez enotne evidence prostih delovnih mest
Letos spomladi je bila z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju trga dela ukinjena obveznost delodajalcev, da vsako prosto delovno mesto prijavijo na ZRSZ. »S tem smo izgubili pomemben podatkovni vir, ki je služil pri ugotavljanju potreb na trgu dela in pri presojanju deficitarnosti posameznih poklicev ali smeri izobraževanja,« z zaskrbljenostjo ugotavljajo na ŠGZ.
 
Dnevni migranti v Avstriji
Po podatkih iz oktobra 2013 pridobljenih s strani Avstrijskega zavoda za zaposlovanje, je v Avstriji delalo 14.269 Slovencev, od tega je imelo prebivališče v tujini 7.647 Slovence, kar pomeni, da je bilo toliko dnevnih migrantov. »Ocene za regiji Podravje in Pomurje pravijo, da dnevno emigrira cca. 8.000 ljudi, veliko predvsem v Avstrijo. Gre predvsem za mlajše, izobražene ljudi,« ugotavljajo tudi na ŠGZ. Na Kariernem centru Univerze v Mariboru so povedali: »Delodajalci iz tujine, ki se obračajo na nas v veliki meri iščejo diplomante tehniških ved.«
 
Zdravstvo, ekologija, tehnologija
Zagotovo so to poklici v zdravstvu (specialisti, razvoj, farmacija, nega starejših) in s področja informacijsko komunikacijske tehnologije. Trendi gredo tudi v smeri zelenih poklicev, to so poklici s področja ekologije in ohranjanja okolja, npr. na področju solarne tehnike, fotovoltaike, bio ogrevanja, bio kmetovanja, na področju socialnih medijev. Na Kariernem centru UM ocenjujejo, da se zaradi vsesplošne digitalizacije sveta povpraševanje po računalniških in telekomunikacijskih znanjih ne bo znižalo, prav tako pa ne po inženirjih strojništva, elektrotehnike, informatike, kemije, materialov. »Glede na dejstvo, da postajamo vse bolj starajoča se družba, bodo v prihodnosti verjetno nepogrešljivi poklici s področja zdravstvenih ved, storitev itd.«
 
Velik razvoj se pričakuje na področju novih materialov, kar bi pomenilo dodatno povpraševanje po inženirjih materialov, kemikih, fizikih, biologih, tehnologih.  Iskan je tudi upravljavec družbenih omrežij: »V Sloveniji je ta pozicija del marketinga in le redko samostojna. Ko podjetja iščejo osebo za delo v marketingu, pa vedno bolj dajejo poudarek na  poznavanja delovanja družbenih omrežij in vodenja celovite komunikacije,« ugotavlja Adecco. »Kljub temu, da ni dovolj delovnih mest, za katera bi bila potrebna fakultetna izobrazba, pa je dovolj dela, vendar na nižje kvalificiranih delovnih mestih. Tudi v tej regiji je tako zaposlovanje odvisno tudi od samoiniciativnosti iskalcev zaposlitve, samostojnem podjetništvu in ustvarjanju novih delovnih mest na ta način,« so zaključili.
 
Med perspektivnimi poklici zasledimo tudi arhitekta virtualne resničnosti, organizatorja dogodkov, »copywriter-ja«, rastlinskega genetika, modnega oblikovalca visoko tehničnih oblačil, … Veliko jih zveni kot poklici prihodnosti, vendar ta prihodnost ni več nekje daleč naprej, ampak je že tukaj, sedaj.
 
Vsi sogovorniki pa skupaj z gospodarstvom ugotavljajo, da se šolski sistem ni prilagodil potrebam  gospodarstva. V tem trenutku je  vedno večji seznam deficitarnih poklicev in tudi vedno več brezposelnih, ki so v večini nezaposljivi. Strategija razvoja regije je nujna osnova za nadaljnje korake, potrebne so namreč sistemske  rešitve.