Hoški kulturni dom je bil pred dnevi po lanskem dogajanju okoli Magne spet prizorišče vroče javne razprave, tokrat o prostorskih spremembah na območju letališča. Medtem ko so se pripravljavci državnega prostorskega načrta najbližje prebivalce trudili pomiriti, so bili slednji precej skeptični do načrta za povečanje potniškega in tovornega prometa.

Bistvo prostorskih sprememb na območju letališča, ki jih pripravljata okoljsko in infrastrukturno ministrstvo, je podaljšanje letališke steze za 800 metrov, s čimer bi družbi Aerodrom Maribor oziroma njihovih kitajskim lastnikom omogočili pristajanje in vzletanje večjih medcelinskih letal.

Kot je povedal direktor direktorata za letalski promet Mirko Komac, letališče zdaj stagnira, država pa je v njegovo posodobitev doslej vložila že kar nekaj denarja, da bi tako omogočila pospešitev tako potniškega kot tovornega prometa.

Lahko pride do zaprtja letališča ali celo prodaje

“Načrti najemnika so dobra priložnost za regijo in državo tako v smislu razvoja gospodarstva kot podjetništva,” je dejal Komac in ob tem še povedal, da je družba Aerodrom Maribor že poravnala vse tri zaostale najemnine, kar pomeni, da so vendarle pokazali resnost svojih namenov za nadaljnji razvoj, piše STA.

Država bo pri teh načrtih poskrbela le za podaljšanje letališke steze, saj je infrastruktura v njeni lasti, tudi v tem primeru pa pričakujejo določen vložek zasebnega partnerja. Če sedanji najemnik ne bi izpolnil svojih načrtov, bodo morali v ponovni razpis za najem ali koncesijo, čeprav si nihče ne želi, pa bi lahko prišlo tudi do zaprtja letališča ali pa njegove prodaje.

A bolj kot razvojni načrti za letališče so udeležence javne obravnave zanimali vplivi na njihovo življenje v primeru povečanja prometa. Okoljsko poročilo je skoraj na vseh področjih, ki so jih presojali, vplivom na okolje izdalo oceno C, ki pomeni, da so načrtovani vplivi sprejemljivi, a šele ob upoštevanju obsežnih omilitvenih ukrepov.

Hrupa se ne da ustaviti na letališču 

Med tistimi, ki so do pripravljenega poročila bili kritični, je tudi odhajajoči župan Miklavža Leo Kremžar, saj so, kot je dejal,  slišali marsikaj, razen skrbi za ljudi okolje in prihodnost. Ob tem je opozoril, da vplivi na okolje zagotovo ne bodo omejeni samo znotraj območja, ki ga predvideva državni prostorski načrt znotraj letališke ograje.

“Hrupa in prašnih delcev se ne da ustaviti na meji letališča,” je dejal Kremžar, ki je prepričan, da bi se morali zato pogovarjati o vplivih na celotno severovzhodno Slovenijo.

Z njim se je strinjala predstavnica civilne iniciative, ki ima največ pomislekov do širitve, Simona Marko. Prebivalci okoli letališča po njenem niti nimajo nič proti potniškemu letališču, skrbijo pa jih domnevni načrti za vzpostavitev medcelinskega tovornega letališča s trikratno količino tovora, kot ga imajo zagrebško, graško in ljubljansko letališče skupaj.

Gre za degradirana območja glede onesnaženosti

“Ne gre za neke osebne principe, pač pa skrb za ohranitev zdravega bivalnega okolja, kar je naša ustavna pravica. Tukaj ne gre samo za nekaj naselij, pri čemer sta Maribor in Miklavž že zdaj po onesnaženosti zraka degradirani območji,” je dejala Markova, piše STA.

Hoški župan Marko Soršak pa za STA poudarja, da je najprej potrebno poskrbeti za občane in okolje, vseeno pa je za prihodnost letališča potrebno podaljšati letališko stezo. To bo po njegovem prvi korak za razvoj, pri tem pa niti ni tako pomembno, kdo bo investiral. Stvari je potrebno pripraviti vnaprej, seveda ob upoštevanju vseh okoljskih standardov.

Po njegovih besedah se ljudi pretirano straši s hrupom in onesnaževanjem, pri tem pa spominja, da trenutno pretežno švicarske družbe pri njih šolajo pilote in pri tem občasno opravijo 22 vzletov in pristankov dnevno. “Milijon potnikov letno, kot predvideva študija, pomeni sedem letal dnevno. To kaže na to, da nekateri govorijo na pamet in so proti še preden slišijo dejstva,” je še dodal Soršak.