Ni izključeno, da Banka Slovenije v prihodnje ne bo zahtevala dodatnih dokapitalizacij v slovenskih bankah – ne le državnih, ampak vseh bankah, ki delujejo na ozemlju države, je v DZ danes poudaril guverner Boštjan Jazbec. Tako Jazbec kot prva moža NLB in NKBM pa sta izpostavila pomen nadaljnjega prestrukturiranja slovenskega gospodarstva.
“Ni pričakovati, da Banka Slovenije v prihodnje ne bo zahtevala dodatnih dokapitalizacij v slovenskih bankah,” je na seji komisije DZ za nadzor javnih financ o stabilnosti in učinkovitosti finančnega sistema v luči stresnih testov bank danes poudaril Jazbec.
Nove dokapitalizaciji bodo odvisne od uspešnosti postopkov prestrukturiranja slabih terjatev
Nadaljnje potrebe po dokapitalizaciji bodo odvisne od uspešnosti postopkov prestrukturiranja slabih terjatev, ki pa so v Sloveniji nujno vezane na prestrukturiranje podjetij.
“V Sloveniji pa je večina vezana na slaba posojila podjetjem, zato je kompleksnost prestrukturiranja večja,” je poudaril guverner.
Slovenijo se po besedah Jazbeca pogosto primerja z državami, kot sta Irska in Portugalska. “A tam so slabe terjatve vezane predvsem na naložbe v nepremičninski sektor. V Sloveniji pa je večina vezana na slaba posojila podjetjem, zato je kompleksnost prestrukturiranja večja,” je poudaril guverner.
NKBM ima za prihodnje leto ambiciozne cilje
Predsednik uprave NKBM Aleš Hauc pa je poudaril, da so od začetka delovanja njegove uprave v NKBM izvedli številne aktivnosti. Med drugim je izpostavil revizije in iz njih izhajajoče pravne postopke zaradi odgovornosti oseb, ki so banko vodile v preteklosti. Prav tako je opozoril na aktivno prestrukturiranje banke v smislu zniževanja tvegane aktive, zmanjševanja števila poslovalnic in zaposlenih, nižanja stroškov in konsolidiranja skupine.
V NKBM so izvedli številne aktivnosti. Med drugim je izpostavil revizije in iz njih izhajajoče pravne postopke zaradi odgovornosti oseb, ki so banko vodile v preteklosti.
Tudi po prenosu dela slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) je v NKBM ostal del slabih posojil, je opozoril Hauc. Glede možnosti zmanjševanja deleža slabih posojil pa je izpostavil tri – prestrukturiranje podjetij, preoblikovanje terjatev v kapital in prodajo slabih posojil. Kot je še zagotovil, ima NKBM za prihodnje leto ambiciozne cilje.
Predsednik Združenja bank Slovenije France Arhar pa je opozoril, da je banka “živ mehanizem”. “Tisti, ki reče, da je zgodba končana, se najbolj moti. Če si lastnik, moraš na to računati,” je opozoril. Podobnih razprav kot je današnja bo po njegovem prepričanju, dokler bo lastnik država, še nešteto. “Tu se bo treba dogovoriti, kaj je bodočnost in kaj od tega pričakujemo,” je menil.