mag. Marko Novak, član Odbora MOM za gospodarstvo
Če primerjamo višino nadomestila v primerjavi s planiranim davkom na nepremičnine?
Analiza, ki smo jo naredili na vzorcu več kot 75-ih nepremičnin, je pokazala, da presega povprečni NUSZ davek na nepremičnine za 200% in več. Namesto, da bi plačali npr. 100 enot davka, če bi bil davek na nepremičnine uveden, ga v povprečju podjetniki plačujejo 315, ker davek na nepremičnine ni bil uveden. Verjamem, da bo marsikomu izmed mariborskih podjetnikov danes žal, da je bil v obravnavi davka na nepremičnine tiho.
Z ostalimi občinami, Celje, M. Sobota, Ljubljana?
Podrobnejših analiz na druge občine nismo izdelovali, saj imamo podatke o NUSZ, ki je osnova za primerjavo, samo za mariborske občine. Z veseljem bi naredili takšno analizo, če bi nam druge občine poslale podatke. Verjetno pa z izsledki ne bi bili preveč zadovoljni, saj so si odloki med seboj precej podobni, rezultati pa verjetno tudi.
Za Odbor za gospodarstvo MOM ste pripravili analizo višine nadomestila. Katere so glavne ugotovitve te analize?
Ugotovitve so naslednje:
Pri pravnih osebah v povprečju presega NUSZ davke na nepremičnine za 215%.
Velike razlike so tudi znotraj posameznih kategorij, pri čemer je faktor NUSZ/Davek pri nekaterih tudi 5 in več. Rekorder je nekdo, ki za svojo stavbo plačuje 6 krat NUSZ kot bi plačal davka ne nepremičnine.
Faktorji so višji pri zemljiščih kot pri stavbah. Rekorder je zemljišče, kjer faktor 125.
Približno 10 % je takih, ki bi plačali davka na nepremičnine več kot sedaj plačujejo NUSZ.
Zakaj menite, da je obstoječi odlok po vašem mnenju krivičen?
V javni in drugih razpravah je bilo jasno povedano, da je davek na nepremičnine v višini 0,7 % na zgornji meji vzdržnosti za gospodarstvo, da več preprosto ne zmore.
Če mora podjetnik plačati namesto 0,7 % kar 2,1 % od vrednosti nepremičnine, potem je to zame tako visoko, da je že krivično do tistih, ki morajo takšen davek plačati. Pri obrestih za kredite je približno tako: 6 do 7 % je obrestna mera, 9,5 % je zamudna obrestna mera, nad 13,5 % je obrestna mera oderuška.
Če mora podjetnik plačati namesto 0,7 %, kar 2,1 % od vrednosti nepremičnine, potem je to zame tako visoko, da je že krivično do tistih, ki morajo takšen davek plačati. Pri obrestih za kredite je približno tako: 6 do 7% je obrestna mera, 9,5 % je zamudna obrestna mera, nad 13,5 % pa je obrestna mera oderuška. Trikratnik vzdržne vrednosti obremenitve predstavlja zame oderuštvo. Plačniki NUSZ namreč nimamo možnosti, da izberemo drugo blago, saj nismo potrošniki, ki izberejo cenejše blago podobne kakovosti.
Drži, da veliki trgovci v Mariboru plačujejo različne višine nadomestil?
Da, gre za dva različna trgovca s podobno starimi nepremičninami, ki sta soseda. Eden izmed njih ima faktor NUSZ/DNPR=1,67, drugi pa 6,76. Do tako velike razlike lahko pride samo v primeru nejasnega ali nedodelanega odloka in njegovih členov. Lahko pa je posredi tudi kaj drugega.
Nekateri podjetniki naj bi napovedali, da bodo odlok o NUSZ izpodbijali na Ustavnem sodišču?
Da, lahko zatrdim, da se bo to zgodilo. Če želimo, da se tako visoka plačila ustavijo, je potrebno formalno – pravno Odlok o NUSZ izpodbijati na Ustavnem sodišču. Žalostno je, da ni druge pritožbene inštance, ki bi mariborski občini pri trikratniku rekla »Ne, to je pa preveč«.
Tako pa se mora najvišja sodna oblast in 9 ustavnih sodnikov, torej kar 9 ustavnih sodnikov, ukvarjati z vprašanjem ali je 3,15 kratnik obremenitve nepremičnin v MOM preveč. Ne dvomim, da bodo ustavni pravniki odločili, da je trikratnik davka na nepremičnine preveč in nam razveljavili odlok o NUSZ. Nenazadnje so v obravnavi davka na nepremičnine bili ustavni sodniki tudi poučeni, da je celo stopnja 0,7 % celo preveč za čas gospodarske krize.
Tako pa se mora najvišja sodna oblast in 9 ustavnih sodnikov, torej kar 9 ustavnih sodnikov, ukvarjati z vprašanjem ali je 3,15 kratnik obremenitve nepremičnin v MOM preveč. Ne dvomim, da bodo ustavni pravniki odločili, da je trikratnik davka na nepremičnine preveč in nam razveljavili odlok o NUSZ. Nenazadnje so v obravnavi davka na nepremičnine bili ustavni sodniki tudi poučeni, da je celo stopnja 0,7 % celo preveč za čas gospodarske krize. Če bo odlok o NUSZ v tem delu razveljavljen bo morala MOM vračati ves preveč zaračunan NUSZ za leta nazaj.
Kaj lahko v Mariboru naredimo?
Odlok o NUSZ je popolnoma v rokah mariborskega župana in mestnih svetnikov. Prav vsako številko v tem odloku smo določili in sprejeli v Mariboru, kar pomeni, da to lahko tudi spremenimo.
Prav tako pa moramo podjetniki in tisti, ki želimo delati pri podjetnikih, s prepričevanji vplivati na mestne svetnike in župana, da Odlok o NUSZ spremenijo tako, da se NUSZ zniža. To je pomembno tudi za mlade, saj se bodo le ti lahko zaposlili samo pri novo ustanovljenih pravnih subjektih, saj pri obstoječih zanje praktično ni prostora. Za olajšave bi se morali zavzeti predvsem mladi, saj je znižanje NUSZ tudi kamenček v mozaiku njihove bodoče zaposlitve pri tistih, ki bodo v Mariboru odprli nova delovna mesta.
Vaš konkreten predlog pri spremembi Odloka o NUSZ?
Za potrebe MOM smo pripravili več variant sprememb odloka o NUSZ, pri čemer smo se na skupini, ki je zadolžena za spremembo, dogovorili, da bo potekalo to v dveh korakih. Prvi korak je nujen in sicer ta, da se Odlok o NUSZ spremeni tako, da se zniža obremenitev za predelovalno industrijo, kar bi naredili v dveh mesecih. Drugi korak pa bo celovita prenova Odloka, kar pa bo trajalo nekaj mesecev. Za korenitejšo prenovo upam, da jo bo izvedel tudi naslednji župan, kdorkoli to že bo.
Spremembe odloka ste usklajevali tudi z mestno upravo MOM? Kje je nastal problem, da niste uskladili predloge sprememb odloka?
Analizo sem pripravil skupaj z JPGSZ (Javno podjetje za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči), pri čemer so vsebinsko in tehnično so pripravili gradivo za spremembo odloka na JPGSZ. Predlog ima na svoji pisalni mizi tudi direktor mestne uprave zanj pa gotovo ve tudi župan. V telefonskem pogovoru mi je bilo pred dobrim tednom obljubljeno, da bo to gradivo obravnaval mestni svet MOM na naslednji redni seji, 8.9.2014. Pred nekaj dnevi pa so mi sporočili, da tega ne bodo uvrstili na dnevni red. V odzivu za javnost so napisali, da bi bilo nehigiensko če bi ta mestni svet naložil izpad prihodkov naslednjemu. Menim, da je še veliko bolj nehigiensko, da MOM zaračunava pravnim osebam 200 – 250 % previsok NUSZ, kar se mora spremeniti.
Kakšen signal dajemo s tako visokim NUSZ tujim investitorjem, ki jih vabimo v mestu?
Če želimo v Maribor privabiti investitorja, domačega ali tujega, je verjetno višina nadomestila odbijajoče visoka. Če investitor za to ve, se vam bo lepo zahvalili, saj se ne bo pustil izsiljevati občini. Če pa za to ne ve, pa bo izvedel ob prvem plačilu NUSZ pri čemer bo gotovo razočaran.
Z nepremičnino ni mogoče pobegniti in NUSZ ni mogoče uiti. Nekaj so prijazne besede, drugo pa so številke in stroški, ki jih morajo podjetja plačati občini. V poslu pa številke prihodkov in stroškov pomenijo veliko več kot slikanje za naslovnico.