Računsko sodišče je pred dnevi izdalo negativno mnenje o pravilnosti poslovanja Banke Slovenije v letih 2017 in 2018. V Društvu Mali delničarji Slovenije so ob tem opozorili da Banka Slovenije ne le da ni ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, temveč je standarde in predpise kršila do te mere, da se odpira vprašanje sistematičnega kršenja pravnega reda Republike Slovenije in to celo s kaznivimi dejanji.

Računsko sodišče je, kot smo pred dnevi že poročali, izdalo negativno mnenje o pravilnosti poslovanja Banke Slovenije v letih 2017 in 2018, ker je poslovala v neskladju s predpisi, akti in določili glede pravne ureditve delovnih razmerij, postopkov novih zaposlitev, odpravnin in javnih naročil.

Kot so pojasnili na računskem sodišču, je bila revizija zastavljena z dvema ciljema. Prvi se je nanašal na preverjanje uspešnosti poslovanja Banke Slovenije pri izvajanju njenih nadzorniških funkcij od leta 2008 do leta 2013 ter pri izvajanju ukrepov, ki so vodili do porabe proračunskih sredstev, drug cilj pa se je nanašal na preveritev pravilnosti njenega poslovanja v letih 2017 in 2018. Omenjena cilja med sabo nista neposredno povezana, kar je omogočilo izdajo dveh ločenih poročil.

Revizija je v delu, ki se nanaša na pravilnost poslovanja, tekla v skladu s pričakovanji. Med drugim so ugotovili, da je skupna vrednost nabav Banke Slovenije, pri katerih so bile ugotovljene nepravilnosti, povezane z oddajo javnih naročil, znašala 2,68 milijona evrov.

Nepravilnosti pri poslovanju, odpravninah, letalskih kartah…

V dveh primerih je Banka Slovenije sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas za več kot dve leti za delo, ki ni bilo projektno organizirano. Dodatka za deficitarnost zaposlenim ni dodeljevala glede na določitev deficitarnosti delovnih mest.

Pri postopkih novih zaposlitev ni zagotavljala preveritev ravnanj v skladu s kadrovskim pravilnikom Banke Slovenije in izpolnjevanje zakona o delovnih razmerjih, ugotavlja računsko sodišče.

Nepravilnosti so ugotovili tudi pri odpravninah. “Stroški Banke Slovenije v letih 2017 in 2018 za izplačane odpravnine so znašali 888.439 evrov, skupne ugotovljene nepravilnosti pri odpravninah pa znašajo 536.512 evrov,” so izpostavili. Skupne ugotovljene nepravilnosti pri dodatnih izplačilih pa so dosegle najmanj 1,53 milijona evrov.

Računsko sodišče med številnimi nepravilnostmi navaja tudi nakupu letalskih kart, ki jih je Banka Slovenije pri treh dobaviteljih kupovala brez predhodno izvedenega postopka oddaje javnega naročila. V letih 2017 in 2018 je imela za 1,56 milijona evrov stroškov s službenimi potovanji in prevozi, od tega 885.454 evrov za letalske karte.

“Kronične težave z zakonitimi in poštenimi vrednotenji kronične težave”

V Društvu malih delničarji Slovenije (MDS) so ob tem opozorili, da Banka Slovenije ne le da ni ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, temveč je standarde in predpise kršila do te mere, da se odpira vprašanje sistematičnega kršenja pravnega reda Republike Slovenije in to celo s kaznivimi dejanji, saj iz javne izjave predsednika Računskega sodišča sledi, da so organom pregona naznanili vsaj dve.

“Iz zadnje ugotovitve povzetka revizijskega poročila je razvidno tudi, da ima Banka Slovenije z zakonitimi in poštenimi vrednotenji kronične težave, ki so se pokazale že pri pregledu vrednotenj pred izračunom potrebne dokapitalizacije bank leta 2013,” so še izpostavili v DMS.

Revizijsko poročilo naj presoja Ustavno sodišče

Glede na dejstvo, da je Računsko sodišče izdalo tako mnenje, je po njihovih besedah nujno, da se z njim seznani tudi Ustavno sodišče kot najvišja pravna instanca.

“V Društvu MDS smo prepričani, da bi moral Povzetek revizijskega poročila Ustavno sodišče prepričati, da nemudoma presoja vse napake Banke Slovenije ne pa da se le te »boji« in takoj začne kritično ocenjevati vsa pretekla in sedanja dejanja Banke Slovenije, ki so predmet presoje Ustavnega sodišča, ne pa da dopušča Banki Slovenije, da ima »dogmatični položaj« in posledično nezmotljivega razlagalca predpisov,” še dodajajo.

Predvsem pa je po njihovem skrajni čas, da Ustavno sodišče preneha »razlagam« in »pojasnilom« Banke Slovenije poklanjati verodostojnost in tehtnost, ki je ravnanja Banke Slovenije ne upravičujejo.