Vrednost državnih pomoči je predlani dosegla 351,3 milijona evrov, kar je 36 odstotkov manj kot v letih 2015 in 2014, ko so različne oblike državne pomoči dosegle malenkost nad 548 milijonov evrov. Gre za prvo občutnejše zmanjšanje v zadnjih 10 letih, delno pa je bilo tudi posledica drugačne metodologije pri kmetijskih pomočeh.

Državne pomoči različnih oblik so v letu 2016 predstavljale 0,88 odstotka BDP, kar je prav tako občutno manj kot v letih 2015 (1,42 odstotka BDP) in 2014 (1,47 odstotka BDP). Državne pomoči so predlani tako dosegle enako raven v deležu BDP kot v predkriznem letu 2008, je razvidno iz 18. poročila o državnih pomočeh, s katerim se je na prvi letošnji seji seznanila vlada.

Vrednost državnih pomoči na delovno aktivnega prebivalca je bila v letu 2016 pri 429 evrih, potem ko je v letu 2015 dosegla 681 in leto pred tem 687 evrov.

Največ pomoči za varstvo okolja, spodbujanje zaposlovanja

Večina državnih pomoči v Sloveniji, 288,4 milijona evrov oz. 82,1 odstotka skupne vsote, je šla predlani za t. i. horizontalne pomoči, to je za pomoči ne glede na sektor gospodarstva. To so bile razne spodbude za zaposlovanje, za mala srednje velika podjetja, raziskave in razvoj, regionalne pomoči in varstvo okolja, ki nimajo večjega negativnega vpliva na tržno konkurenco.

Pomoči posebnim sektorjem, med drugim za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah, katerih vpliv na tržno konkurenco je večji, so v letu 2016 dosegle 16,2 odstotka oz. 56,9 milijona evrov.

Za kmetijstvo in ribištvo pa je bilo izplačanih skupaj 1,7 odstotka oz. malo manj kot šest milijonov evrov.

Po namenu je največ pomoči tudi v letu 2016 odpadlo na varstvo okolja in varčevanje z energijo (43,6 odstotka oz. 153,1 milijona evrov). Vrednost teh pomoči je predlani glede na leto 2015 sicer upadla za šest odstotkov, a se je njihov delež v strukturi vseh pomoči povečal za dobrih 13 odstotnih točk. Trend povečevanja teh pomoči sicer traja od leta 2007.

Druge po obsegu so bile pomoči za spodbujanje zaposlovanja, ki so predstavljale dobro četrtino vseh pomoči oz. 89,9 milijona evrov. Tudi te pomoči so kljub štiriodstotnemu znižanju povečale delež v strukturi vseh pomoči, in sicer za okoli osem odstotnih točk. Najbolj izrazito so se pomoči za zaposlovanje povečale po letu 2011, ko je bila priglašena shema za zaposlovanje invalidov.

Pomoč tudi za prestrukturiranje podjetij

Sledijo pomoči za spodbujanje regionalnega razvoja (5,8 odstotka oz. 20,2 milijona evrov) in pomoči za raziskave, razvoj in inovacije (trije odstotki oz. 10,6 milijona evrov). Obe kategoriji pomoči sta se v letu 2016 glede na leto 2015 precej znižali, pomoči za regionalni razvoj za več kot četrtino, pomoči za raziskave razvoj in inovacije pa skoraj za polovico.

S tem se je nadaljeval trend zniževanja teh pomoči, ki se pri regionalnih pomočeh kaže vse od leta 2011, ko so te predstavljale 24 odstotkov vseh pomoči, pri pomočeh za raziskave, razvoj in inovacije pa od leta 2010, ko so dosegale 23 odstotkov vseh pomoči.

Pomoči za prestrukturiranje podjetij v težavah, ki so v letu 2015 predstavljale skoraj petinski delež državnih pomoči, so upadle za 101,6 milijona evrov na vsega 1,3 milijona evrov, pomoči v kmetijstvu in ribištvu pa za 56,4 milijona evrov na malo manj kot šest milijonov evrov.

V kriznem obdobju pomoč za blažitev posledic krize

To zadnje je v glavnem posledica spremenjene metodologije zajemanja in poročanja podatkov o državni pomoči v kmetijstvu in ribištvu, zaradi česar se določeni izdatki, ki so bili do sedaj vključeni v poročilo o državnih pomočeh, ne obravnavajo več kot pomoči, čeprav so bila sredstva za iste namene še vedno izplačana.

Upad horizontalnih pomoči za 33 milijonov evrov glede na leto 2015 je medtem posledica predvsem manjšega obsega sredstev iz proračuna EU po zaključku izvajanja večletnega finančnega obdobja EU 2007 – 2013 in počasnejše črpanje sredstev iz obdobja 2014 – 2020 ter manjšega obsega nacionalnih sredstev, ki se dodeljujejo za spodbude podjetjem na trgu.

Znižanje državnih pomoči v letu 2016 je delno nadomestilo občutno povečanje pomoči de minimis, torej pomoči v majhnih zneskih do 200.000 evrov na prejemnika v obdobju treh let. Te pomoči so lani predstavljale 19 odstotkov vseh pomoči oz. 83,7 milijona evrov. To je bilo 160 odstotkov več kot v letu prej.

V kriznem obdobju 2009 – 2014 so se državne pomoči dodeljevale tudi za blažitev posledic finančne krize. Te je država odobravala po posebnih pravilih, zato so se prikazovali ločeno. Za krizne ukrepe je bilo v Sloveniji skupaj izplačanih 4,7 milijarde evrov, največ ob sanaciji bank konec leta 2013 (3,3 milijarde evrov). Zadnje pomoči za krizne ukrepe so bile izplačane v letu 2014 (433 milijonov evrov), v zadnjih dveh letih pa jih ni bilo več.

STA