Nekdanji prvi mož NKBM Matjaž Kovačič, ki se je te dni v medijih znašel zaradi očitkov o domnevno nezakonitih poslih in dopisovanju s takratnim premierjem Janezom Janšo, je danes zavrnil vse obtožbe. Ob tem je dejal, da nikoli ni zanikal svoje komunikacije s predstavniki vlade, a da nikoli ni komuniciral s predstavniki političnih strank.
“Nisem komuniciral s predstavniki političnih strank, pač pa vedno, ne glede na barvo, s predstavniki vlade, bodisi z ministrom ali s predsednikom vlade. Komunikacija, ki je tekla, je bila o različnih temah,” je na novinarski konferenci v Mariboru dejal Kovačič.
Kovačič je Janšo, kot poroča Dnevnik, med leti 2005 in 2008 redno obveščal o vseh pomembnejših poslih banke, tudi o nakupih zemljišč na Hrvaškem, zaradi katerih je specializirano državno tožilstvo pred dnevi zahtevalo sodno preiskavo. V poslih naj bi namreč iz NKBM izpuhtelo 28 milijonov evrov, pet milijonov evrov pa naj bi končalo na računu ene od švicarskih bank.
Prav tako naj bi Kovačič Janšo in njegovega tajnika prosil za soglasja in usmeritve, večkrat pa naj bi prosil za pomoč pri obrambi svojega položaja.
V SDS so sicer za Dnevnik poudarili, da se je edino naročilo NKBM s strani predsednika vlade in ministra za finance v mandatu 2004-2008 nanašalo na projekt odprtja podružnice oz. hčerinskega podjetja te banke na Hrvaškem.
Domnevno sporni posli in morebitno dogovarjanje vpletenih sicer zanimajo tudi specializirano tožilstvo, ki je vložilo zahtevo za preiskavo, o kateri bo odločalo mariborsko okrožno sodišče. NKBM je namreč v letih 2006 in 2007 odobrila 60-milijonsko posojilo svoji hčerinski družbi KBM Projekt za nakup projektnih družb oz. zemljišč na Hrvaškem.
Na toliko je bila ocenjena vrednost kupljenih nepremičnin, zemljišča pa so bila nato preplačana tudi do 500 odstotkov. Poslov ni bilo, za 28 milijoni evrov pa je izginila vsaka sled. Da so bile parcele na Hrvaškem preplačane, naj bi bila potrdila tudi notranja revizija, ki jo je NKBM izvedla po prvih opozorilih o nepravilnostih.
Kot je povedal, je celotno korespondenco na strežnikih NKBM zasegel Nacionalni preiskovalni urad (NPU), ki je skupaj s specializiranim državnim tožilstvom imel do nje edini dostop, zato se mu zdi najmanj čudno, da se je pojavila v medijih. Ob tem je zatrdil, da iz nobenega objavljenega dokumenta ne izhaja, da bi se dogovarjal za kakršenkoli konkreten posel na Hrvaškem.
“Vsak, ki je pogledal dokumente, lahko jasno vidi, da je bil posel nakupa zemljišča na Hrvaškem sklenjen aprila 2006, elektronsko pošto pa sem poslal avgusta oziroma štiri mesece po sklenjenem poslu,” je dejal Kovačič, ki trdi, da gre za manipulacijo, s katero se želi kriminalizirati in pokazati na neke povezave, ki ne obstajajo.
Tudi iz korespondence o imenovanju uprave je po njegovem razvidno zgolj to, da je predstavniku lastnika predstavil svojo vizijo razvoja, kar je zanj normalno, saj brez tega imenovanje nobene uprave ni mogoče. Ob tem je potrdil, da se je zavzemal za močen finančni steber v Mariboru, ki bi dokupil nekatere banke v Sloveniji in okrepil svojo zavarovalniško dejavnost.
Da je vpliv politike v slovenskem bančnem sistemu konstanten, ne glede na barve, pa je po njegovem jasno vsakemu petletnemu otroku. Ob tem je naštel številne primere, v času njegove prisotnosti v banki, ko je politika dala jasno vedeti kaj pričakuje in zahteva.
Tako sta skupaj s takratnim predsednikom uprave Jožefom Glogovškom morala že leta 1997 na nujen zagovor na vlado, kjer so nanju vršili pritiske po odstopu in grozili z združitvijo z NLB, če bodo banko še naprej vodili suvereno. Leto pozneje je prišlo do pritiskov zaradi odkupa deleža Dolenjske banke, nekaj let pozneje so jim onemogočili nakup beograjske komercialne banke. Težave so imeli tudi pri prevzemanju Poštne banke Slovenije.
Februarja 2008 je uprava NKBM finančnemu ministru poslala popoln predlog za izvedbo dokapitalizacije, s katero bi do konca poletja, torej tik pred začetkom finančne krize, zbrali do 500 milijonov evrov svežega kapitala. S takim korakom NKBM po njegovih besedah nikoli ne bi potrebovala davkoplačevalske pomoči, a politika tudi tega ni podprla.
“Od decembra 2008 smo novi vladi neprestano poudarjali potrebo po dokapitalizaciji in možnosti za njeno izvedbo brez državne pomoči, o čemer sem takrat pisal tudi premierju Borutu Pahorju. V pismu sem spraševal, če takšno obnašanje države pomeni načrte za ponovno nacionalizacijo banke z davkoplačevalskim denarjem. Takrat se mi je to zdela znanstvena fantastika, danes je dejstvo,” je dejal Kovačič.
Nekdanji prvi mož NKBM je kot zanimiv omenil tudi sestanek pri gospodarskem ministru 6. aprila 2009, ko je slednji od njih zahteval, da odpokličejo kredite Infond Holdingu, čeprav ti sploh niso zapadli, ker da je potrebno Mercator pripeljati nazaj pod okrilje države. Potem ko so mu jasno povedali, da bi to bilo nezakonito, je čez mesec in pol prišlo do dopolnitve zakona o jamstveni shemi, ki je prepovedala podaljševanje kreditov “tajkunom”.
“To je bila prva kocka v kopanju slovenske bančne luknje,” je dejal Kovačič, ki je prepričan, da takšnega načina sanacije banke, kot se je zgodil leta 2013, ne bi smel podpisati noben predsednik uprave.
Kovačič je še dejal, da bo s predstavljenimi stališči zelo poslabšal svoj položaj in si otežil življenje, a da v 21. stoletju lahko ljudje sami presodijo resničnost posameznih navedb in jasnost zaključkov. Sam ob manipulacijah ne more biti tiho in ne želi, da se ga vpleta v potrebe dnevne politike.
STA