Mariborski župan Andrej Fištravec zaradi odstopa predsednika vlade Mira Cerarja zaenkrat ne pričakuje nobenih težav pri sprejemanju državnega prostorskega načrta (DPN) za območje letališča in s tem povezanim načrtom podaljšanja letališke steze. Kot je dejal za STA, takšni postopki potekajo na nižjih ravneh, zato še vedno verjame v obljube države.

Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Jure Leben je januarja po sestanku s predstavniki Aerodroma Maribor med drugim dejal, da je v vladnem interesu, da letališče zaživi, zato načrtujejo, da bo maja sprejet DPN za prvo fazo podaljšanja letališke steze.

Fištravec se je postopka sprejemanja DPN lotil tudi na novinarski konferenci pred svetovnim dnevom vode, kjer je zaradi pričakovanj, da bo pri načrtovanem razvoju mariborskega letališča prišlo do podobnih zapletov kot v lanskem postopku Magne, spomnil na polemike glede porabe prvovrstne kmetijske zemlje za širjenje industrijskih območij.

Pri tem se je v luči dneva vode vprašal, kako lahko prvovrstna kmetijska zemlja in pridelava na njej povzroči onesnaženje podtalnice do te mere, da ta ni več pitna. Po njegovem je zato prvovrstna zemlja tista, ki ne onesnažuje okolja.

“Država bi morala podpirati ekološko kmetijstvo”

“To, kar se zdaj dela v industrijskih conah na Teznem ali v Hočah, ki so že od sedemdesetih let rezervirana za bodočo industrijo, ki zdaj v večji meri prihaja v ta prostor, je takšna proizvodnja, ki ne onesnažuje zemlje. Konvencionalna kmetijska pridelava z uporabo pesticidov, insekticidov in herbicidov pa gotovo ne more vzpostavljati prvovrstne kmetijske zemlje, pač pa jo kvečjemu uničuje,” je prepričan mariborski župan.

Če v resnici želimo varovati vodne vire, potem bi morala država podpirati vsaj ekološko, če že ne biodinamično pridelavo hrane, je še dodal Fištravec.

Strah pred preobremenjenostjo

Po pisanju Večera bi bil sprejem DPN do letošnjega maja rekordno hiter, saj običajno priprava in sprejemanje državnih prostorskih načrtov trajata vsaj nekaj let, tudi zato, ker mora smernice in mnenja podati več kot 20 institucij. Takšna hitrost naj bi že vzbujala strah v lokalnem okolju, da bi bili v prihodnje infrastrukturno preobremenjeni, kar bi znižalo kakovost njihovih življenj.

Kot še dodaja časnik, prav zaradi ambicioznega terminskega cilja ministrstva dokumentacijo za projekt pripravljajo tri podjetja, faze pa ne tečejo zaporedno, kot je to običajno, temveč več hkrati. Do nedavnega je pripravo dokumentacije in gradiv vodilo podjetje Savaprojekt iz Krškega, konec februarja pa je država z javnim naročilom v vrednosti 125.000 evrov posel razdelila med tri podjetja: Savaprojekt, mariborski ZUM urbanizem, planiranje in projektiranje ter ljubljanski PNZ svetovanje in projektiranje.

STA