Državni zbor je potrdil tretji paket protikoronskih ukrepov, tokrat vrednih milijardo evrov. Ključni cilj je ohranitev delovnih mest, s tem ko bo država povrnila del nadomestila plače za delavce, ki jim bodo odredili skrajšani delovni čas ali pa napotili na čakanje na delo doma. Turistični panogi bo dodatno pomagala z izdajo bonov vsem prebivalcem Slovenije.

Kot najbolj izpostavljen ukrep zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije covida-19 je minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj predstavil subvencioniranje skrajšanega delovnega časa.

Koristil ga bo lahko vsak delodajalec, ki vsaj 10 odstotkom zaposlenih ne bo mogel zagotavljati 90 odstotkov dela. Država bo za vsakega takšnega delavca subvencionirala nadomestilo plače v obsegu od pet do 20 ur tedensko, ukrep pa bo veljal od 1. junija do 31. decembra.

Z namenom ohranitve čim več delovnih mest se za mesec dni podaljšuje tudi subvencioniranje nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo. V nasprotju s prvotnimi načrti vlade bodo do tega ukrepa tudi še v juniju z redkimi izjemami upravičeni vsi delodajalci in ne le tisti iz panoge turizma in gostinstva.

“Vlada je prisluhnila številnim pozivom iz gospodarstva,” je o tej spremembi dejal Cigler Kralj in izrazil pričakovanje, da se bo na ta način rešilo številne stiske tistih panog, ki se po epidemiji še ne morejo zagnati. Tako kot doslej bodo do subvencioniranja čakanja na delo upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 odstotkov.

Turizem in gospodarstvo najbolj prizadeti panogi

Vlada je tretji protikoronski zakon pripravljala predvsem z mislijo na panogo turizma in gostinstva, ki je med najbolj prizadetimi zaradi epidemije. Pomagati ji namerava tako, da bo država vsem prebivalcem Slovenije izdala bone, ki jih bo mogoče koristiti za plačilo nočitve oz. nočitve z zajtrkom v nastanitvenih objektih v Sloveniji, od hotelov do planinskih domov ali kampov. Veljali bodo do konca leta.

Turistične bone bodo prejele osebe s stalnim prebivališčem v Sloveniji na dan 13. marca 2020, in sicer rojene do vključno leta 2002 v višini 200 evrov, mlajše pa v višini 50 evrov. “Vlada računa, da bo ta vloženi denar prinesel multiplikativni učinek,” je povedal minister. Pričakovati namreč je, da bodo prejemniki bonov v izbranem počitniškem kraju poleg nočitve koristili še druge storitve.

Višanje cen storitev ne sme priti v poštev

Turistični boni so bili na današnji izredni seji poslancem tudi najbolj zanimivi. Nekaterim se je zdela njihova višina prenizka, drugi bi omogočili koriščenje tudi za druge storitve, ne le za nočitev z zajtrkom, tretji bi izplačali njihovo vrednost v denarju.

DZ je vse te predloge zavrnil, sprejel je le dopolnilo koalicije, da v primeru plačila z bonom cena turistične storitve ne sme biti višja kot v primeru plačila z drugimi plačilnimi sredstvi. Opazili so namreč, da so nekateri turistični ponudniki začeli višati cene še pred uveljavitvijo zakona, kar je na dopoldanski novinarski konferenci obsodil tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek.

Zakon prinaša še druge ukrepe za pomoč pri vnovičnem zagonu gospodarstva po epidemiji. Med njimi so državne pomoči v obliki nepovratnih in povratnih sredstev za podjetja, kot tudi pomoč prevoznikom, žičničarjem in kmetom. Približno 125 milijonov evrov je predvidenih za zdravstvo, ker v času epidemije ni moglo izvajati velikega dela storitev.

Več upravičencev do kriznega dodatka

Do kriznega dodatka, ki ga je za različne skupine državljanov uvedel prvi protikoronski zakon, bodo zdaj upravičeni tudi vpoklicani pripadniki civilne zaščite ter prostovoljni gasilci, gorski reševalci in jamarji. Novi upravičenci so tudi zasebni izvajalci institucionalnega varstva in pomoči družini na domu.

S ciljem pospešiti investicije se v tretjem protikoronskem zakonu podaljšujejo ukrepi na področju gradbene zakonodaje, s katerimi se je v začetku maja zaostrilo pogoje za sodelovanje nevladnih organizacij pri postopkih izdaje gradbenih dovoljenj. V opoziciji so poskušali ta člen črtati z utemeljitvijo, da pomeni vojno napoved naravi, a jim ni uspelo.

Organizatorji športnih prireditev, ki teh zaradi epidemije niso mogli izvesti, bodo lahko imetnikom vstopnice izdali vrednotnico v enaki vrednosti.

Vlada namerava po tem zakonu tudi pregledati neposredne tuje naložbe, ali morda ne predstavljajo grožnje varnosti oz. javnemu redu. Pregled naj bi se izvajal med letošnjim oktobrom in sredino leta 2023.

DZ je zakon, ki je po besedah ministra za delo zamišljen kot izhodna strategija za preprečitev hujših posledic epidemije in kot pomoč gospodarstvu, da se bo lahko čim prej zagnalo v polni meri, potrdil z 51 glasovi za in osmimi proti. Podporo so mu odrekli poslanci Levice, v LMŠ, SAB in SD pa so se glasovanja tako kot pri prvih dveh protikoronskih zakonih vzdržali.