Člani delovne skupine za poplave na Dravi so si po sestanku v Hajdini ogledali še stanje na terenu in zaman čakali predstavnike države v omenjeni skupini.

Člani delovne skupine za poplave na Dravi so si po sestanku v Hajdini dopoldne ogledali še stanje na terenu, ki ga je povzročilo vnovično razlivanje reke prejšnji teden ob povišanih pretokih. Ob tem so zaman čakali predstavnike države v omenjeni skupini, saj se je sestanka udeležil le predstavnik s kmetijskega ministrstva, ki sicer ni njen član.

Brez predstavnikov okoljskega ministrstva in direkcije za vode

Kot je po ogledu povedal vodja delovne skupine in dupleški župan Mitja Horvat, so nedavni vremenski dogodki znova opozorili na to, da je problematika vzdrževanja struge reke Drave velika in da bi se tega morali zavedati tudi na državni ravni. Tokrat že na drugem srečanju ni bilo predstavnikov tistih organov, ki bi morali nositi breme urejanja vodotokov, torej okoljskega ministrstva in direkcije za vode.

Redni sestanek skupine je sicer predviden 5. decembra v Ljubljani, a so že pred tem želeli na terenu pokazati, kaj se zgodi že pri ne tako drastičnih in visokih pretokih kot leta 2012. »Zdi se, da je v javnosti šlo kar nekako mimo, v bistvu pa so škode na kmetijskih površinah ogromne, kar za tiste, ki se s tem ukvarjajo, pomeni ogrožanje eksistence,« je dejal Horvat.

Drava zaradi nevzdrževanja išče nove poti

Direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj Andrej Rebernišek je že prejšnji teden povedal, da bo tudi tokrat mogoče govoriti o milijonski škodi na kmetijskih površinah, saj se je pod vodo znašlo skoraj tisoč hektarjev najboljših zemljišč.

Danes je povedal, da si je Drava zaradi nevzdrževanja začela iskati nove poti, kar povzroča škodo zaradi nanosov in erozije, nekaj hektarjev njiv je po zadnjem razlitju celo popolnoma degradiranih. Do bistvenih sprememb v prostoru je prišlo z izgradnji vseh hidroelektrarn na Dravi, razlog za vse težave pa vidi v zarasli stari strugi Drave. »Kritično je bilo leto 2012, ko je prišlo do velikih poplav, saj od takrat skoraj vsako drugo leto prihaja do poplav širšega obsega,« je dejal Rebernišek in pojasnil, da je zaradi razlivanja najbolj ogroženih okoli 2800 hektarjev kmetijskih zemljišč. Največ težav imajo kmetje v Staršah, Markovcih, Slovenji vasi, Stojncih, Forminu in Obrežu tik pred hrvaško mejo.

Vse to po njegovih besedah povzroča ogromno materialno škodo, med leti 2012 in 2018 je bila ta ocenjena na skoraj 96,5 milijona evrov, zato je nedopustno, da ne bi ukrepali in sanirali stanja. Pri tem podpirajo celovit pristop in temeljito študijo za zagotovitev pretočnosti reke pri vsaj 1500 kubični metrih. »Nekoč je tako že bilo, zdaj pa poplavlja tudi že pri 800 kubičnih metrih,« je dejal Rebernišek, ki meni, da bi morali sredstva, ki jih Dravske elektrarne Maribor plačujejo namensko, nujno nameniti za redno vzdrževanje vodotokov.

Razmišljajo o državljanski nepokorščini

Po besedah predstavnika civilne iniciative prizadetih zaradi poplavljanja Drave Darka Dobnika od države, zlasti doslej neodzivnega okoljskega ministrstva, pričakujejo, da bodo prepoznali njihov težave ter da jih je potrebno začeti reševati. Kot je dodal, ne gre za vprašanje ene ali dveh kmetij, pač pa za vprašanje ogroženosti več tisoč hektarjev najboljših njivskih površin. Težave rešujejo tako v Avstriji kot na Hrvaškem, v spodnjem delu Drave v Sloveniji pa se ne dogaja nič, ugotavlja Dobnik in dodaja, da dolgo na odgovore ne bodo več čakali, saj okoli 200 njihovih članov že zahteva, da na težave opozorimo tudi z državljansko nepokorščino.

»Za zdaj smo se odločili, da bomo poskušali še z mehkim načinom prepričevanja. Če nam to ne bo uspelo, se ta zima, ki se še ni niti začela, ne bo končala brez punta. Ob tem smo zelo dobro pripravljeni tudi na tožbe proti odgovornim na določenih institucijah, ki niso opravili svoje naloge,« je dejal Dobnik.