Mesto Maribor želi biti v prihodnje čimbolj samooskrbno. Zato naj bi do leta 2025 s sistemom daljinskega ogrevanja oskrbeli večino javnih stavb, večstanovanjskih in poslovnih objektov na levem bregu reke Drave in zgradili večjo visokotemperaturno toplotno črpalko ob kopališču Pristan, ki bo izkoriščala vodni potencial reke Drave.

V prvi obravnavi je mariborski mestni svet na minuli seji sprejel tudi Akcijski načrt trajnostne oskrbe mesta s toploto, ki so ga pripravili v javnem podjetju Energetika Maribor. Načrt izhaja iz ambicije, da bi bilo mesto Maribor čim bolj samooskrbno.

“Na področju oskrbe s toploto iz sistema daljinskega ogrevanja bomo z načrtovano širitvijo vročevodnega omrežja in s priključevanjem objektov na območjih goste poseljenosti do leta 2030, ob uvajanju obnovljivih virov energije in s koristno energetsko izrabo odpadkov in blata iz Centralne čistilne naprave (CČN), dosegli več kot 60-odstotno samozadostnost,” so pojasnili na Mestni občini Maribor.

Načrt izhaja iz ambicije, da bi bilo mesto Maribor čim bolj samooskrbno. Dolgoročno bi obvladali zdaj nenehno in nenadzorovano rast cene odstranjevanja odpadkov in odvoza odpadnega blata.

“Med drugim v obdobju 2025-2027 mesto načrtuje izgradnjo objekta za termično predelavo (sežigalnice), s katerim bi rešili vse večje težave s kopičenjem odpadkov in z odstranjevanjem blata iz centralne čistilne naprave. Dolgoročno pa bi obvladali zdaj nenehno in nenadzorovano rast cene odstranjevanja odpadkov in odvoza odpadnega blata,” so sporočili z Mestne občine Maribor.

Več kot 60 odstotkov toplotne energije Energetika Maribor danes proizvede iz soproizvodnje toplote in električne energije z
visokim izkoristkom (SPTE). Ostala toplotna energija se proizvede iz visoko učinkovitih kotlov na zemeljski plin. Z investicijami v letu 2019 je Energetika Maribor z namestitvijo sončnih sprejemnikov v svojo proizvodnjo začela uvajati obnovljive vire energije (OVE). V letu 2019 je s ciljem doseganja učinkovite rabe energije investirala v izgradnjo hranilnikov toplote.

Toplotna črpalka ob Pristanu za izkoristek potenciala reke Drave

Kot je povedal Alan Perc, direktor Energetike Maribor, nameravajo do leta 2025 z daljinskim ogrevanjem oskrbeti večino javnih stavb ter večstanovanjskih in poslovnih objektov na levem bregu Drave in zgraditi večjo visokotemperaturno toplotno črpalko ob kopališču Pristan, ki bi izkoriščala vodni potencial reke.

V naslednjih nekaj letih bodo nato širitev sistema prioritetno nadaljevali na območje Pobrežja, med leti 2025 in 2027 pa načrtujejo tudi izgradnjo objekta za termično predelavo odpadkov. Z njim bodo rešili problematiko kopičenja odpadkov, hkrati pa tudi odstranjevanja blata iz centralne čistilne naprave ter dolgoročno obvladovali tudi nenadzorovano rast cen omenjenih storitev. Kot predvideva načrt, je mogoče slednje znižati za najmanj petino.

“Ekonomske analize že danes kazejo, da je ob izpolnitvi vseh načrtovanih aktivnosti mogoče trenutne stroške ravnanja z odpadki in blatom čistilnih naprav znižati za najmanj odstotkov,” je še pojasnil Perc.

Vir: MOM (Akcijski načrt trajnostne oskrbe mesta Maribor s toploto JHMB 20/21)

Kakšni bodo pozitivni vplivi na okolje?

Širitev sistema daljinskega ogrevanja v mestu Maribor bo imela ob že navedenih pozitivnih vplivih na okolje in podnebje se naslednje pozitivne učinke:

  • ključno vlogo pri zagotavljanju obnovljivih virov energije – optimizacija proizvodnje toplotne energije, ki omogoča proizvodnjo iz različnih virov (sončni sprejemniki, toplotne črpalke, odvečna toplota, toplota iz sistema termične predelave odpadkov),
  • zmanjšanje emisij toplogrednih plinov – nadzorovani in optimizirani izpusti emisij dimnih plinov ter zmanjšanje izpustov C02,
  • omogočeno učinkovito shranjevanje energije – hranilniki toplote za doseganje učinkovite rabe energije,
  • izboljšanje učinkovitosti sistema daljinjskega ogrevanja z zmanjšanjem izgub.

“Zaradi vpliva ekonomije obsega (povečanje priključne moči, povečanje števila odjemalcev in povečanega odjema toplote, več prodane toplotne energije), se bo cena daljinskega ogrevanja v mestu na enoto zniževala, kar pomeni, da bosta širitev in uvajanje novih proizvodnih virov toplote izboljšala konkurenčni položaj sistema daljinskega ogrevanja v MOM in hkrati zagotavljali ciljno ceno toplote, za kar bi sicer Energetika Maribor uporabljala dobičke iz tržnih dejavnosti, v skrajnem primeru, torej negativnem poslovanju, pa tudi proračunska sredstva MOM,” je utemeljeno v strateškem dokumentu.

Vir: MOM (Akcijski načrt trajnostne oskrbe mesta Maribor s toploto JHMB 20/21)

Kako je potekal razvoj daljinskega ogrevanja v Mariboru in kaj prinaša prihodnost?

Mestna občina Maribor ima 40-letno zgodovino razvoja sistema daljinskega ogrevanja. Z ustanovitvijo javnega podjetja Toplotna oskrba Maribor in polaganjem temeljnega kamna leta 1979, na Jadranski cesti v Mariboru, se je mesto odločilo, da bo za ogrevanje večstanovanjskih objektov novonastalih sosesk S-23, Nova vas I in II, Borova vas, izgradilo sistem daljinskega ogrevanja. Sledila je širitev omrežja na Tabor, Studence, povezava levega in desnega brega reke Drave preko Koroškega mostu in povezava po Koroški cesti s kotlovnico v Pristanu.

V zadnjih letih se je sistem daljinskega ogrevanja širil predvsem na levem bregu reke Drave, kjer so se pričele priključevati vse skupne kotlovnice večstanovanjskih objektov.

Sistem daljinskega ogrevanja obsega okoli 40 kilometrov, nanj pa je priključenih že več kot 13.000 stanovanj in 360 poslovnih objektov.

Sistem daljinskega ogrevanja obsega okoli 40 kilometrov, nanj pa je priključenih že več kot 13.000 stanovanj in 360 poslovnih objektov. Daljinsko ogrevanja postaja vse bolj pomembno pri razogljičenju našega okolja, zato ima veliko podporo v vseh zakonodajnih predpisih, od evropskih direktiv do slovenske energetske, okoljske in podnebne zakonodaje. Prav zaradi tega mora temu slediti tudi lokalna zakonodaja, predvsem Lokalni energetski koncept (LEK), ki že v okviru akcijskega načrta predvideva širitev sistema daljinskega ogrevanja na območjih večstanovanjskih in poslovnih objektov. Prav tako je bila ena izmed aktivnosti LEK-a tudi sprejem Odloka o prednostni uporabi energentov za ogrevanje, ki bo prispeval k še učinkovitejši rabi energije v mestu,” je še pojasnil Perc.

Okoli 14 kilometrov novega omrežja

Načrtovane investicije v širitev vročevodnega omrežja na območju Maribora zajemajo območje levega brega Drave v območju od Kmetijske ulice na zahodu do železniške postaje na vzhodu, ter Prešernove ulice na severu in reke Drave (od sodnega stolpa do Ulice kneza Koclja), ter na desnem bregu reke Drave na območju Studencev, Tabora in Pobrežja v skupni dolžini okrog 14 kilometrov in ocenjeni vrednosti 6,8 mio EUR. Tehnične zmogljivosti bodo omogočale, da se bodo na različne krake vročevodnega omrežja, v obdobju 2020- 2030 lahko priključili odjemalci s skupno priključno močjo skoraj 54 MW in z letnim odjemom skoraj 38 GWh.

“Predpostavke temeljijo na dostopnih podatkih o starosti kurilnih naprav oziroma njihovi življenjski dobi na področju širjenja vročevodnega omrežja, kar omogoča oceno leta potencialne zamenjave in priključitve na vročevodno omrežje v lasti MOM.
Investicijo v izgradnjo vročevodnega omrežja v obdobju 2020-2030, kot javno infrastrukturo, bo financirala MOM iz namenskega vira,” je še navedeno v načrtu.

Vir: MOM (Akcijski načrt trajnostne oskrbe mesta Maribor s toploto JHMB 20/21)

Razvoj in širitve vročevodnega omrežja od leta 2021 do 2025

V obdobju med letoma 2021 in 2025 je načrtovana širitev vročevodnega omrežja pretežno na levem bregu reke Drave v skupni dolžini približno 7.200 m.

2021

V letu 2021 predvidevajo širitve v skupni dolžini približno 2.390 m. Širitve omrežja so predvidene na Gregorčičevi, Kmetijski, Krekovi, Tyrševi, Mladinski, Kneza Koclja, Strossmayerjevi, Smetanovi, Gospejni, Slovenski, Orožnovi ter Ljubljanski cesti.

2022

V letu 2022 predvidevajo širitve v skupni dolžini približno 1.100 m. Širitve omrežja so predvidene na Krekovi, Tyrševi, Mladinski, Maistrovi, Kersnikovi ulici, Mestni občini Maribor, Ekonomsko-poslovni fakulteti, železniški postaji Maribor, priključek na Prometni šoli ter Sodnem stolpu.

2023

V letu 2023 predvidevajo širitve v skupni dolžini približno 1.510 m. Širitve omrežja so predvidene na Cankarjevi, Glavni trg – City I in II, Mestna občina Maribor, Ekonomsko-poslovna fakulteta, železniška postaja Maribor, povezava Ferkova – Ljubljanska ter priključek Tkalski prehod.

2024

V letu 2024 predvidevajo širitve v skupni dolžini približno 1.350 m. Širitve omrežja so predvidene na Maistrovi, Kersnikovi, Mariborska vrata, Partizanska, Cankarjeva, Orožnova in Smetanova ulica.

2025

V letu 2025 predvidevajo širitve v skupni dolžini približno 850 m. Širitve omrežja so predvidene na Cafovi, Prešernovi, priključek Hutter blok, priključek Kamenškova ter povezava Prometna šola.

Vir: MOM (Akcijski načrt trajnostne oskrbe mesta Maribor s toploto JHMB 20/21)

Razvoj in širitve vročevodnega omrežja od leta 2026 do 2030

V obdobju med letoma 2026 in 2030 je načrtovana širitev vročevodnega omrežja pretežno na desnem bregu reke Drave, na območju Pobrežja v skupni dolžini približno 5.570 m.

2026

V letu 2026 predvidevajo širitve v skupni dolžini približno 950 m. Širitve omrežja so predvidene na Nasipni, Puhovi ter Cesti XIV. divizije.

2027

V letu 2027 predvidevajo širitve v skupni dolžini približno 1.180 m. Širitve omrežja so predvidene na območju S31, priključku Železnikova, Cesta XIV. divizije in OŠ Draga Kobala.

2028

V letu 28 predvidevajo širitve v skupni dolžini približno 1.540 m. Širitve omrežja so predvidene na Bratov bGreif, Nasipna, Cesta XIV. divizije in priključek OŠ Borcev za severno mejo.

2029

V letu 2029 predvidevajo širitve v skupni dolžini približno 730 m. Širitve omrežja so predvidene na Nasipni, Cesti XIV. divizije, Osojnikovi, priključek Maistrova in priključek Meltal.

2030

V letu 2030 predvidevajo širitve v skupni dolžini približno 1.170 m. Širitve omrežja so predvidene na Greenwiški, Mlekarniški, Majeričevi, Kmetijski, Osojnikovi, Shakespearovi ter priključek Ljubljanske mlekarne.

Vir: MOM (Akcijski načrt trajnostne oskrbe mesta Maribor s toploto JHMB 20/21)