Sezonska dela v so v minulih letih običajno opravljali tuji delavci, ki jih letos najbrž ne bo toliko, kmetje zato upe polagajo na domačo delovno silo. Letos je začela veljati tudi odredba, po kateri bruto urna postavka za začasno ali občasno delo v kmetijstvu ne sme biti nižja od 5,16 evra.

Tudi v letošnjem letu bodo sezonska dela v kmetijstvu predstavljala pomemben del ponudbe prostih delovnih mest. Za tiste, ki so brez zaposlitve, so lahko priložnost za zaslužek in pridobivanje delovnih izkušenj, za mnoge upokojence z nizkimi pokojninami pa dodaten vir prihodka on nizkih pokojninah.

Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje ponujajo aktualne informacije o možnosti vključitve v sezonska dela v različnih slovenskih regijah, in sicer na tej povezavi. Informacije objavljajo glede na potrebe delodajalcev po takšnih delih v obdobju od aprila do novembra.

Slovenski kmetje potrebujejo pomoč bolj kot kdajkoli

Začasna in občasna dela so minula leta običajno opravljali tuji delavci, v hmeljarstvu denimo iz Romunije, ki pa jih letos zaradi ukrepov proti širjenju novega koronavirusa ne bo toliko. Kmetijska ministrica Aleksandra Pivec je zato 10. aprila na pomoč kmetom pozvala študente, delavce na čakanju, brezposelne, mlajše upokojence in druge.

“Vse, ki ste zdravi in lahko delate ter ste radi tudi na svežem zraku oziroma se gibate tam, kjer pridelovalci trenutno najbolj intenzivno delajo, pozivam – slovenski kmetje vas tokrat res potrebujejo. Potrebujejo vas tudi tisti, ki jim kakovostna, zdrava domača hrana predstavlja osnovni element preživetja. Da bi ohranili proizvodnjo slovenske hrane, moramo sedaj združiti moči,” je takrat poudarila Pivčeva.

Odkupna cena sadja je prenizka, zato plačilo delavcem ne more biti boljše

18. aprila je začela veljati odredba, po kateri bruto urna postavka za začasno ali občasno delo v kmetijstvu ne sme biti nižja od 5,16 evra. Prav ta znesek pa je sprožil burne odzive.

»Z velikim veseljem bi plačal ljudem še več, a kaj ko je odkupna cena jabolk in drugega sadja tako nizka. Ne moremo plačati delavcem 8 evrov, jabolk pa nato prodati za drobiž. Radi bi ponudili boljše plačilo, a država nam ne zagotovi ničesar, zato razumem ljudi, da se ne javijo na oglase ali da raje odhajajo v Avstrijo. Letošnje leto bo težko, saj nas je prizadela tudi pozeba,« omenja Miha Majšter iz Kmetijske zadruge Selnica ob Dravi, kjer bodo poleti potrebovali okoli 35 delavcev za obiranje jabolk.

Tudi jareninski Dveri-Pax bo potreboval večje število sezonskih delavcev za obiranje grozdja, pri čemer računajo na nekaj delavcev od lani oziroma izpred preteklih let. “Za zeleno sezono računamo na domače delavce, za obiranje grozdja pa je zenkrat še prehitro. Potrebovali pa bomo med 40 in 60 delavcev,” so povedali.

Z velikim veseljem bi plačal ljudem še več, a kaj ko je odkupna cena jabolk in drugega sadja tako nizka. Ne moremo plačati delavcem 8 evrov, jabolk pa nato prodati za drobiž. Radi bi ponudili boljše plačilo, a država nam ne zagotovi ničesar, zato razumem ljudi, da se ne javijo na oglase ali da raje odhajajo v Avstrijo. Letošnje leto bo težko, saj nas je prizadela tudi pozeba.

Vsakoletne težave z delavci

V Mariboru oziroma Podravju bodo sicer v letošnji sezoni potrebovali blizu 200 sezonskih delavcev, nekatere že v začetku maja, večino pa v poletnih in jesenskih mesecih. Okoli 20 delavcev bodo med drugim potrebovali v Sadjarstvu Pučnik Lešnik iz Črešnjevca, podobno število pa tudi v lenarškem obratu podjetja Meja Šentjur, in sicer za obiranje jabolk. Okoli 100 oseb bodo od srede maja potrebovali tudi v Panviti, in sicer za obiranje jagod v Beltincih.

V začetku maja bodo potrebovali delavce tudi v Zgornji Ložnici, in sicer za razpenjanje mrež v sadovnjakih, kasneje pa tudi za obiranje jabolk. »Težave z delavci imamo vsako leto. Prihaja med 10 in 15 istih ljudi, a potrebujemo jih vsaj 30. Toliko jih ni. Ljudje prihajajo za dan ali dva, da poskusijo kako bo šlo, potem pa jih več ni. Govorijo, da če bo šlo, bo šlo, drugače pač nič in odidejo, saj se jim ne izplača, ker na borzi dobijo več. Mnogi pa bi radi delali, a ne upajo, ker se bojijo, da bi potem izgubili socialno podporo, država pa tako podpira nedelo, « omenja Danica Juhart, sadjarka iz Zgornje Ložnice pri Slovenski Bistrici. Dodaja, da se lahko najbolj zanesejo na starejše, saj mladi hitro obupajo, ker to delo ni zanje.

Opravljanje sezonskega dela v drugi občini je dovoljeno

Med popravke prvega svežnja ukrepov je vlada sicer uvrstila večanje višine zneska, do katerega lahko brezposelne osebe opravljajo sezonska dela v kmetijstvu, ne da bi se jim znižalo nadomestilo za brezposelnost. Ta znesek se iz 200 evrov na mesečni ravni viša na 400 evrov.

Opravljanje sezonskega dela na kmetiji je sicer dovoljeno tudi v drugi občini. Sezonski delavec pri tem potrebuje potrdilo delodajalca – podobno izjavo, kot jo morajo imeti lastniki, kadar odhajajo k svojim nepremičninam v drugi občini -, če že ima sklenjeno pogodbo, pa naj jo nosi s seboj na delo. Vprašanje morebitne nastanitve in prevoza je stvar iskalca zaposlitve in ponudnika dela, treba pa je upoštevati varnostne ukrepe.

Trenutno je sicer po podatkih ministrstva največ povpraševanja še za delo na hmeljišču, polju, v vinogradu, oljčniku, povprašuje pa se tudi po delavcih za obiranje jagod, malin, saditev špargljev, delo v zeliščnem vrtu in druga vrtnarska dela.