Podjetja so imela težavo tudi z dobavo materiala in z odpremo zaradi omejitev v prometu in v poslovanju s tujino. Danes so podjetja že na 75% planiranega dela, kar nekaj podjetij pa dosega načrtovano uspešnost. Še vedno nekaj takih, ki jim je kriza zadala prevelik udarec.

Na območju nekdanje Tovarne avtomobilov Maribor se danes nahaja Poslovno proizvodna cona Tezno (Cona Tezno), ki združuje več kot 200 podjetij in zaposluje čez 3000 ljudi. Gre za eno največjih poslovno-proizvodnih središč v našem mestu, ki ga je ga je epidemija koronavirusa vsekakor precej prizadela.

V zadnjih letih se je v Coni Tezno razmahnila predvsem kovinsko-predelovalna industrija, velikoserijska proizvodnja delov za avtomobilsko industrijo, orodjarstvo ter izdelava specifičnih proizvodnih sistemov. Okrog njih so se polagoma zbirali podizvajalci in komplementarne dejavnosti, beremo na njihovi spletni strani. Naglo se je povzpelo število storitvenih dejavnosti, med njimi tudi take z velikim deležem znanja in visoko dodano vrednostjo.

S prihodom novih podjetij se je začela spreminjati tudi zunanja podoba. Ob starih tovarniških halah, ki jih je uporabljal Tam, so zrastle nove modelne zgradbe. V Coni Tezno pa je še vedno veliko prostora za nove izzive – približno 43 ha gradbenih zemljišč, ki jih je potrebno opremit s prometno in komunalno infrastrukturo in s tem narediti privlačnejše za investitorje.

Kriza pustila velik pečat v poslovanju podjetij

»Širjenje epidemije koronavirusa na eni in posledično pozivi strokovnjakov ter interventni ukrepi vlade na drugi strani so imeli velik vpliv  naše vsakdanje življenje. Glavna in prednostna naloga vsakega posameznika je bila ohraniti svoje zdravje, zdravje domačih in tudi partnerjev ter  poslovnih strank. Zagotovo pa je ‘korona kriza’ pustila velik pečat v poslovanju podjetij,« je za Maribor24 pojasnila Maja Vintar, pomočnica direktorja Zavoda poslovno-proizvodne cone Tezno.

Glavna in prednostna naloga vsakega posameznika je bila ohraniti svoje zdravje, zdravje domačih in tudi partnerjev ter  poslovnih strank. Zagotovo pa je ‘korona kriza’ pustila velik pečat v poslovanju podjetij,« je za Maribor24 pojasnila Maja Vintar, pomočnica direktorja Zavoda poslovno-proizvodne cone Tezno.

V Zavodu poslovno proizvodna cona Tezno so se tako trudili pripomoči k boljšim možnostim podjetij Cone Tezno, da ohranijo svoje poslovanje. Tovrstna dejanja po njihovih besedah sodijo v nabor ukrepov s področja družbene odgovornosti, ki  je utemeljena v nosilni steber poslanstva in strategije razvoja Zavoda.

»Tako so bili  mali poslovni odjemalci v Coni Tezno deležni nižjih računov za električno energijo in zemeljski plin. Podjetjem v Coni Tezno nismo računali oskrbe s pitno vodo in komunalnimi storitvami. Našim najemnikom smo pomagali pri najemninah. Podjetjem smo pomagali tudi pri nabavi zaščitnih sredstev,« še dodaja Vintarjeva.

Zmanjšanje proizvodnje, čakanje na delo, a žal tudi odpuščanja

Kljub temu je Covid-19 dodobra spremenil dnevni utrip v Coni Tezno. Po njihovih izkušnjah v prvem tednu uvedbe ukrepov še ni bilo čutiti večjih sprememb, kasneje pa se je uvedba vladnih ukrepov precej poznala. “V Coni Tezno imamo 220 podjetij s 3300 zaposlenimi v zelo različnih panogah in vsako podjetje poskuša preživeti nastalo situacijo. Večja proizvodna podjetja so svoje poslovanje prilagodila in zmanjšala tako, da so še vedno zagotavljala varno delo svojim zaposlenim. Manjša podjetja so v večini svoje delavce poslala na čakanje na delo od doma. Žal je prišlo tudi do odpuščanj. Obseg dela se podjetjem v večini na začetku zmanjšal za 40% ali še več,” še dodaja naša sogovornica.

“Večja proizvodna podjetja so svoje poslovanje prilagodila in zmanjšala tako, da so še vedno zagotavljala varno delo svojim zaposlenim. Manjša podjetja so v večini svoje delavce poslala na čakanje na delo od doma. Žal je prišlo tudi do odpuščanj. Obseg dela se podjetjem v večini na začetku zmanjšal za 40% ali še več,” še dodaja naša sogovornica.

Težave so bile tudi z dobavo materiala in z odpremo zaradi omejitev v prometu in v poslovanju s tujino. Vendar se vodstva podjetij borijo in svoja poslovanja prilagajajo nastali situaciji, koristijo ukrepe vlade in iščejo poti za ohranitev svojega obstoja. Posledica tega je, da so v povprečju podjetja danes že na 75% planiranega dela. Že kar nekaj podjetij pa dosega načrtovano uspešnost. Žal pa je po besedah Vintarjeve še vedno nekaj takih, ki jim je kriza zadala prevelik udarec.

Cona Tezno se je pridružila projektu Karierni center za mlade – VšečKAM in GREM

Tudi Cona Tezno se je pridružila pisani druščini, ki sodeluje v projektu Karierni center za mlade – VšečKAM in GREM. Opravljeno je bilo prvo srečanje Strokovnega sveta Kariernega centra za mlade – enota Maribor. Tudi v Coni Tezno bodo tako aktivno sodelovali pri oblikovanju področij karierne orientacije mladih.

Projekt na območju Vzhodne Slovenije vse tja do leta 2022 mladim med 6. in 19. letom starosti med drugim nudi brezplačno informiranje, individualno karierno svetovanje ter poučne delavnice za razvijanje poklicih interesov in učinkovito načrtovanje kariere. Posamezne aktivnosti kariernega centra za mlade so namenjene tudi staršem in svetovalnim/strokovnim delavcem osnovnih in srednjih šol za boljšo pomoč mladim pri nadaljnjih kariernih odločitvah.

Bogata industrijska tradicija Tezna

V Coni Tezno danes med drugim nastajajo zelo zahtevni deli in sklopi za največje evropske avtomobilske proizvajalce. Hkrati je Cona Tezno prizorišče snovanja in nastajanja vse več visoko sofisticiranih, ‘hi-tec’ produktov in storitev, tudi poštnih, logističnih, bančnih, marketinških ter zavarovalniških. Je tudi območje, ki slovi po razvoju najbolj naprednih rešitev s področja varčne rabe energije. Tam se nahaja tudi Zavod za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, prostor za športne aktivnosti, gostinske storitve in še veliko več. Na obrobju cone se nahaja tudi Tehnični šolski center.

Poleg bogate industrijske tradicije, ki seže že skoraj 80 let nazaj v preteklost, je največja prednost Cone Tezno njena geostrateška lega, dobre ceste in žečezniške povezave z lukama Koper in Trst ter bližina mariborskega in graškega letališča. V neposredni bližini je križišče evropskih avtocestnih koridorjev5 in 10, ki povezujeta evropski sever in jugovzhod oziroma smer Hamburg-Carigrad, in evropski vzhod ter jugozahod oziroma smer Kijev-Lizbona.