Pred dopustniško sezono se že pojavljajo grožnje delodajalcev, da se lahko delavci v primeru odrejene obvezne karantene, poslovijo od službe. Preverili smo, kaj se dogaja in kakšne pravice imajo delavci.

Slika je simbolična

Na družbenih omrežjih smo pred dnevi zasledili zapis podjetja Aktivia, ki je svojim delavcem posredovalo opozorilo, da naj ne zapuščajo Republike Slovenije – niti v času koriščenja letnega dopusta.

»Ob ponovni rasti števila okuženih oseb s koronavirusom, trenutni epidemiološki situaciji ter ob pričakovanem zaostrovanju ukrepov pri ponovnem vstopu v državo in zelo verjetni ponovni uvedbi karantene za osebe, ki bodo pripotovale iz držav, za katere veljajo omejitve za prihode zaradi poslabšanih epidemioloških razmer ter tudi iz Italije, Srbije, Črne Gore, Bosne in Hercegovine, Severne Makedonije ter Albanije, vas opozarjamo, da (tudi v času koriščenja letnega dopusta) ne zapuščate Slovenije.«  Navedli so, da če bodo to storili, odgovornost prevzemajo sami. »V primeru, da zaradi karantene ali zaprtja mej ne boste pravočasno prišli nazaj na delo, bomo tako vašo odsotnost iz dela šteli za hujšo kršitev delovnih in pogodbenih obveznosti zaradi katere vam lahko izredno odpovemo pogodbo o zaposlitvi,« so zagrozili v opozorilu.

»Ker mora delodajalec zagotoviti nemoteno izvajanje pogodbenih storitev za naročnike, poleg tega mora poskrbeti za varno delovno okolje ter zdravje vseh svojih, kot tudi delavcev naročnikov, lahko vaše nespoštovanje tega opozorila privede do resnega zastoja v poslovanju družbe,« so zapisali v podjetju in dodali, da to opozorilo šteje kot obvezno navodilo delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem delovnih obveznosti, ki jih delavci morajo spoštovati na podlagi pogodbe o zaposlitvi.

V sredo so na Facebook strani Delavske svetovalnice objavili izjavo, ki jo je prejel eden izmed delavcev v podjetju, v kateri piše sledeče: »Spodaj podpisani delavec podjetja T – MONO d. o. o. izjavljam, da v času poostrenih ukrepov zaradi izbruha koronavirusa SARS-CoV-2 (COVID-190) NE BOM zapustil Slovenije. V primeru odhoda v tujo državo in posledično zakonsko prestajanje karantene, bom vse nastale stroške kril sam.«

Na podjetje T – MONO d. o. o., ki je delavcem izročilo zgoraj napisano izjavo, smo se obrnili tudi sami. Na naše vprašanje, če nam lahko glede izjave lahko podajo pojasnilo, nismo prejeli odgovora. »Zdaj ne morem govoriti, ker imam sestanek,« je bil odgovor odgovornega v podjetju. Vprašali smo ga, kdaj ga lahko pokličemo, na kar smo prejeli odgovor, da ne ve, kako dolgo bo sestanek trajal. Po naši ponovni prošnji, da gre zgolj za kratko izjavo, smo dobili zgolj kratek odgovor »Ne morem govoriti. Ajde – čao,« in prekinjeno zvezo.

V primeru »višje sile« je roka pravice na strani delavca

Zaradi zgoraj omenjenih opozoril oziroma groženj nas je zanimalo, kakšne pravice sploh ima delavec glede dopustovanja v tujini v teh negotovih razmerah. Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve je zaradi velikega števila vprašanj na to temo na spletni strani objavilo Pojasnilo glede odrejene karantene delavcem ter možnih postopanj delodajalca, v katerem so uvodoma pojasnili, »da obvestilo oz. opozorilo delavcem s strani delodajalca glede zapuščanja države nima neposrednega delovnopravnega učinka

Če delavec ne more predvideti situacije in lahko govorimo o t. i. višji sili, »je torej opravičeno odsoten z dela in mu v skladu z veljavno zakonodajo (ZDR-1) pripada nadomestilo plače v višini 50 odstotkov plače, do katere bi bil sicer upravičen, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače (šesti odstavek 137. člena ZDR-1).«

Razložijo, da če »je delavcu s strani pristojnega organa odrejena karantena, zaradi česar ne more opravljati dela, se takšna odsotnost delavca presoja v okviru instituta višje sile (šesti odstavek 137. člena ZDR-1).« Višjo silo definirajo kot dogodek, »ki ga ni bilo mogoče pričakovati in se mu tudi ne izogniti ali ga odvrniti. Pravni standard višje sile je v obligacijskih razmerjih opredeljen z naslednjimi elementi: prisotnost zunanjega vzroka, nepričakovanost dogodka ter neizogibnost in neodvrnljivost dogodka.« Delavec pa mora delodajalca obvestiti, če bi mu bila odrejena karantena.

Če torej delavec ne more predvideti situacije in lahko govorimo o t. i. višji sili, »je torej opravičeno odsoten z dela in mu v skladu z veljavno zakonodajo (ZDR-1) pripada nadomestilo plače v višini 50 odstotkov plače, do katere bi bil sicer upravičen, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače (šesti odstavek 137. člena ZDR-1).«

Če so ukrepi znani že pred odhodom v tujo državo, ne govorimo več o višji sili

Prosti čas zaposlenega je njegova osebna stvar, kar pomeni, da ko ne dela in ni na razpolago delodajalcu, lahko z njim svobodno razpolaga. »Ravnanja delavca v njegovem prostem času pa bi lahko bila upoštevna pri presoji prisotnosti elementov višje sile le v primeru, ko delavec ni zmožen opravljati dela zaradi nezmožnosti prihoda na delo, kot posledici njegovih ravnanj v prostem času,« poudarijo na ministrstvu. Pojasnijo, da če »so bili na primer že pred odhodom delavca v določeno tujo državo v veljavi predpisi, da se bo delavcu ob povratku v Republiko Slovenijo s strani pristojnega organa odredila karantena, potem delavec praviloma ne bo upravičen do odsotnosti z dela zaradi višje sile, saj niso izpolnjeni vsi elementi višje sile (tj. dogodek ni nepričakovan in se mu je mogoče izogniti oz. ga odvrniti).« V primeru, ko ob odhodu v tujo državo ob povratku ni predvidena karantena, se odsotnost šteje v okviru instituta višje sile.

»Če so bili na primer že pred odhodom delavca v določeno tujo državo v veljavi predpisi, da se bo delavcu ob povratku v Republiko Slovenijo s strani pristojnega organa odredila karantena, potem delavec praviloma ne bo upravičen do odsotnosti z dela zaradi višje sile, saj niso izpolnjeni vsi elementi višje sile.« 

Če torej delavec zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela in hkrati niso izpolnjeni vis elementi višje sile, se »mora delavec z delodajalcem dogovoriti o drugi podlagi odsotnosti, neopravljanje dela (brez podlage opravičene odsotnosti) pa pomeni kršitev obveznosti iz delovnega razmerja in je lahko podlaga za ukrepanje delodajalca.« Pojasnijo še, »da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pravna možnost delodajalca oziroma pravna možnost delavca, s katero lahko doseže takojšnje prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.« Posledica tega je takojšnje prenehanje delovnega razmerja. »Ne glede na obstoj razlogov za izredno odpoved mora biti hkrati izpolnjen tudi pogoj, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, kar je prav tako navedeno v prvem odstavku 109. člena ZDR-1,« še dodajo.

»Uresničevanje pravice delavca do odsotnosti, ki mu pripada na podlagi ZDR-1, ne more biti razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi (niti delavec ne sme utrpeti druge sankcije). Delodajalec lahko namreč v skladu z ZDR-1 odpove pogodbo o zaposlitvi samo, če obstaja utemeljen razlog za odpoved, ki mora biti v odpovedi tudi pisno obrazložen,« sklenejo. »Ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitev o disciplinski odgovornosti delavca lahko delavec zahteva v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice, pred pristojnim delovnim sodiščem (tretji odstavek 200. člena ZDR-1),« poudarijo na ministrstvu za delo.

Najbolj na udaru so najšibkejši

David Švarc iz Sindikata poklicnih gasilcev Slovenije je za Maribor24 dejal, da  ostro obsojajo zgoraj omenjene grožnje delodajalcev. Pove, da so bili obveščeni, da so takšne grožnje dobivali tudi agencijski delavci varnostnih agencij na Aerodromu Ljubljana. »Nad tem smo ogorčeni in takšna dejanja ostro obsojamo,« je jasen Švarc, ki še dodaja, da so ponovno najbolj na udaru tisti, ki imajo najmanj pravic, v konkretnem primeru gre za agencijske delavce, ki niso zaposleni v primarnih podjetjih. Dobili so tudi informacijo, da naj bi nekateri delodajalci delavcem celo prepovedovali prehode meje na Hrvaško, ki ni na seznamu držav s poslabšano epidemiološko sliko in zaenkrat ni odrejena obvezna karantena po vrnitvi. Takšno postopanje se mu zdi nesprejemljivo.

»Delavec seveda lahko potuje in gre v sosednje države, kjer ni večje ogroženosti, če bi pa v času dopusta prišlo do spremenjenih okoliščin in bi bila odrejena karantena, pa to seveda ni stvar delavca, ampak je to višja sila, na katero slednji nima vpliva in mu delodajalec nima pravice grozit in ne izvajat kakršnih koli ukrepov.« 

»Delavec seveda lahko potuje in gre v sosednje države, kjer ni večje ogroženosti, če bi pa v času dopusta prišlo do spremenjenih okoliščin in bi bila odrejena karantena, pa to seveda ni stvar delavca, ampak je to višja sila, na katero slednji nima vpliva in mu delodajalec nima pravice grozit in ne izvajat kakršnih koli ukrepov,« poudari Švarc.

Dejstvo pa je, da bo delavec, ki se bo vračal iz držav na rdečem seznamu, moral v karanteno. V tem primeru jim je delodajalec dolžan izplačati nadomestilo plače, ki pa je bistveno znižano. Opozori, da gre večinoma za delavce, ki imajo nizke dohodke in so v primeru karantene hudo oškodovani.

Nobenemu tudi ne svetuje, da bi obiskoval države, v kateri je verjetnost okužbe večja in doda, da ni sindikat pristojen, da bi ocenil epidemiološko sliko držav. »Ne gre se tukaj samo za Bosno – jaz tudi ne bi nobenemu v tem trenutku recimo svetoval, da gre v Brazilijo ali pa kamor koli, kjer so oblasti neodgovorne do prebivalcev. Ne želimo si, da bi na koncu izpadlo, da kot sindikat spodbujamo to, da bi bili ljudje ogroženi. Nam seveda ni do tega, da bi kdor koli kjer koli zbolel. Ampak to ustrahovanje s strani delodajalcev, da bodo v primeru dopusta kjer koli pač že izgubili zaposlitev, pa je obsojanja vredno,« sklene sindikalist. Upa, da do odpovedi ne bo prihajalo, če pa bo, pa imajo delavci možnost spora po pravni poti, še doda.

Delavska svetovalnica: »Potovanja v države na rdečem seznamu žal odsvetujemo«

Goran Lukić iz Delavske svetovalnice je za naš portal povedal, da takšne grožnje delodajalcev nimajo neposredne pravne veljavnosti, vendar pa to ne pomeni, da ni zadeva zelo resna. »Glede na situacijo in delodajalce, ki jih imamo pri nas, odsvetujemo vsem tistim, ki so nameravali na dopust v države na rdečem seznamu. To sicer svetujem s težkim srcem, saj vem, da nekateri že več mesecev niso videli svojih družin in ni prav, da se jim omejuje stike z najbližjimi,« pove Lukić. Pove, da v Delavski svetovalnici takšne grožnje ostro obsojajo, saj je izbira kraja dopusta stvar delavca in ne bi smelo prihajati do tega, da se omejujejo. Zaupa nam, da je v torek prejel klic delavca, »ki mu delodajalec direktno povedal, da če bo med dopustom odšel v Bosno, ga bo ob prihodu nazaj čakala odpoved, ker on ne misli krit stroškov karantene,« pove.

»Glede na situacijo in delodajalce, ki jih imamo pri nas, odsvetujemo vsem tistim, ki so nameravali na dopust v države na rdečem seznamu. To sicer svetujem s težkim srcem, saj vem, da nekateri že več mesecev niso videli svojih družin in ni prav, da se jim omejuje stike z najbližjimi.«

Problematizirajo pa tudi to, da delavec v času karantene prejema zgolj 50 odstotkov povprečne mesečne plače. Ministrstvo tako pozivajo, da nemudoma reaktivira protikoronski člen, »po katerem znaša nadomestilo iz naslova višje sile v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga, tj. 80 % delavčeve plače.« Lukić opozarja, da je velika večina delavcev najprej žrtvovala svoje zdravje, ko so v času epidemije nemoteno delali za tekočimi trakovi v tovarnah, nato se jim je znižala plača, ker so bili poslani na čakanje, kar nekaj pa se jih zdaj sooča s situacijo, da bodo napoteni v karanteno, kar pomeni zgolj 50 odstotkov mesečne plače. »Ti delavci so se znašli na prepihu epidemioloških slik, javno-političnih ukrepov, pritiskov delodajalcev in seveda – tekočih mesečnih stroškov ter oddaljenosti od svojih najbližjih,« še pišejo na Delavski svetovalnici.

Za potovanja v tuje države, ki niso na rdečem seznamu, imajo delavci pravno kritje, saj velja pravilo »višje sile«, vendar pa se v primeru poslabšanja in morebitne odrejene karantene morajo zavedati, da bodo prejeli nadomestilo plače, ki je občutno nižje. Za obisk držav, za katere je predvidena karantena, načelo višje sile žal ne velja, zato pristojni svetujejo, da se ogroženim območjem zaenkrat izognejo.

 

Glede višine stroškov karantene že razpravljali tudi na vladi

Po poročanju portala 24ur je vlada predlagala novelo, po kateri bi nadomestilo krila država, in sicer bi 80 odstotkov tako pripadalo tistim, ki so v karanteni zaradi stika z okuženim v Sloveniji. Za tiste, ki se vračajo iz držav z rdečega seznama ali pa se bodo okužili v tujini, še vedno velja zgolj polovica plače. Minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Cigler Kralj je ob tem dejal: ”Za tiste, ki jim bo odločba o nadomestilu dana na meji, bo nadomestilo še naprej 50 odstotkov plače, ki pa bo plačana iz državnega proračuna. Tisti, ki jim bo odločba dana zaradi stika z okuženo osebo kjerkoli v notranjosti Slovenije, bodo deležni nadomestila v višini 80 odstotkov plače, ki bo v celoti povrnjena.” Minister še dodaja, da nadomestilo ne sme biti nižje od 70 odstotkov minimalne plače.

Za tiste, ki jim bo odločba o nadomestilu dana na meji, bo nadomestilo še naprej 50 odstotkov plače, ki pa bo plačana iz državnega proračuna. Tisti, ki jim bo odločba dana zaradi stika z okuženo osebo kjerkoli v notranjosti Slovenije, bodo deležni nadomestila v višini 80 odstotkov plače, ki bo v celoti povrnjena.”

Natančen datum sprejema novele zaenkrat še ni znan, na vladi pa zagotavljajo, da naj bi začela veljati 1. julija. Levica je med tem vložila svojo novelo, ki bi problem rešila sistemsko, v okviru zakona o delovnih razmerjih. Po njihovem predlogu bi bili vsi, ki bi morali v karanteno, prejemali 80 odstotkov plače.

Sklenemo lahko, da učinke epidemije že močno občutijo tisti, ki imajo najmanjšo družbeno moč. Podobna izkoriščanja je žal mogoče v luči prihajajoče krize in morebitnega drugega vala še pričakovati, zato je ključno opozarjanje na nepravilnosti in stalen boj proti takšnim in drugačnim izkoriščevalskim praksam.