Javna razsvetljava v Mariboru je neustrezna. V okviru javno-zasebnega partnerstva bo zasebni partner posodobil omrežje javne razsvetljave na območju Mestne občine Maribor, tako da bo zamenjal obstoječe svetilke in s tem zagotovil energetsko učinkovitost razsvetljave. V dveh do treh letih bi lahko bila javna razsvetljava v celoti posodobljena.

Obstoječa javna razsvetljava v Mestni občini Maribor (MOM) ne zagotavlja primerne osvetljenosti in je v veliki meri stroškovno neučinkovita in neskladna z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja (v nadaljevanju: Uredba). Poleg neskladnosti z zakonodajo so določene svetilke tudi energetsko potratne in imajo ob istem efektu osvetljevanja večjo porabo električne energije, kar ne predstavlja le stroškovno neučinkovitost, temveč tudi povečane emisije CO2. Visoki so tudi stroški vzdrževanja javne razsvetljave.

Na 10. dopisni seji Mestnega sveta MO Maribor je bil tako sprejet Sklep o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva za izvedbo projekta posodobitve omrežja javne razsvetljave in zagotavljanja osvetlitve na območju MO Maribor.

V roku dveh do treh let posodobitev celotne javne razsvetljave

Za izvedbo javnega razpisa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva mora mestni svet sprejeti še Odlok o zagotavljanju osvetljenosti. To bodo predvidoma storili na prihodnji izredni seji, 14. maja.

»V preteklem letu je bilo v MO Maribor zamenjanih 1.408 svetilk, ki so jih nadomestile sodobne LED svetilke in moduli. Svetilke je potrebno prvenstveno zamenjati zaradi Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Tako je potrebno v MO Maribor zamenjati še 11.227 svetilk. Že zamenjane svetilke so bile zamenjane v sklopu vzdrževanja javne razsvetljave. Po ocenah Urada za komunalo, promet in prostor je skupna vrednost zamenjave oz. posodobitve javne razsvetljave v MO Maribor nekje med 5,5 in 6 milijoni EUR. V roku dveh do treh let pa bi lahko bila javna razsvetljava v Mariboru v celoti posodobljena,« so za Maribor24 pojasnili na mariborski občini.

Obstoječa javna razsvetljava v Mestni občini Maribor ne zagotavlja primerne osvetljenosti in je v veliki meri stroškovno neučinkovita in neskladna z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. Poleg neskladnosti z zakonodajo so določene svetilke tudi energetsko potratne, visoki pa so tudi stroški javne razsvetljave.

Ponudbe iz Slovenije, kot tudi iz tujine

Zaradi neustreznega stanja javne razsvetljave v Mestni občini Maribor, je bil v mesecu marcu 2019 pripravljen, obravnavan in potrjen Dokument identifikacije investicijskega Projekta (DIIP), v katerem se je predstavila analiza stanja in nabor ukrepov za izvedbo ustrezne sanacije javne razsvetljave.

»MO Maribor je že izvedla “promotorski poziv”, katerega namen je bil preveriti zanimanje zasebnih partnerjev za ta projekt. Odzvalo se je 6 ponudnikov, ki prihajajo tako iz Slovenije kot tudi iz Evrope. Izkazano zanimanje zasebnih partnerjev je tako dokaj veliko, zato tudi po objavi javnega razpisa pričakujemo kar nekaj ponudb. Ponudbe bodo lahko oddali vsi ponudniki, ki jim bo priznana sposobnost, ne glede na to ali so se odzvali na promotorski poziv,« so za naš portal pojasnili na mariborski občini.

6 ponudnikov za projekt oddalo primerljive ponudbe

Kot rečeno se je na promotorski poziv občine prijavilo 6 ponudnikov, ki bi bili pripravljeni izvesti projekt posodobitve omrežja javne razsvetljave, in sicer

  • Petrol, Slovenska energetska družba (vrednost investicije 4.587.160 EUR)
  • Citelum s.a. iz Francije (vrednost investicije 4.480.992 EUR)
  • Javna razsvetljava d.d. iz Ljubljane (vrednost investicije 4.575.800 EUR)
  • Nigrad d.d. iz Maribora (predlagajo tri različne variante investicije za 3.517.699 EUR, 3.702.449 EUR ali 4.807.134 EUR)
  • Elektro Maribor Energija Plus (vrednost investicije 5.009.602 EUR)
  • Interenergo iz Ljubljane (vrednost investicije 3.931.119 EUR)

Mestna občina Maribor ima sicer ta trenutek že vzpostavljeno koncesijo za storitve vzdrževanja v zvezi z javno razsvetljavo, ki jo izvaja podjetje Nigrad.

Ukrep zamenjave svetilk oz. celotna priprava in izvedba investicijskega projekta (obdobje izvedbe del) za pričetek izvajanja storitve bi promotorji izvedli v času med 10 in 18. meseci. Po izvedeni prenovi bi potem sledilo 10-letno koncesijsko obdobje.

»S tehničnega vidika prenove javne razsvetljave in zamenjave starih svetil z novimi energetsko učinkovitimi ter povezanimi ukrepi so rešitve promotorskih vlog med seboj primerljive. Ponudniki so v svojih predlogih predstavili in investicijsko opredelili različne variante spremljanja in nadzora porabe energije javne razsvetljave in v predmetih menjave vključili tudi ostale infrastrukturne posege na drogovih. Zaradi različnega obsega vključenih ukrepov med ponudniki prihaja do razlik v višini investicij, zato direktna primerjava med njimi ni možna,« beremo v gradivu.

Mestna občina Maribor ima sicer ta trenutek že vzpostavljeno koncesijo za storitve vzdrževanja v zvezi z javno razsvetljavo, ki jo izvaja podjetje Nigrad.

Znižanje porabe energije, stroškov in zmanjšanje onesnaževanja

V okviru javno-zasebnega partnerstva bo zasebni partner posodobil omrežje javne razsvetljave na območju Mestne občine Maribor, tako da bo zamenjal obstoječe svetilke in s tem zagotovil energetsko učinkovitost razsvetljave (zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja, znižanje porabe električne energije, stroškov obratovanja in vzdrževanja ter izpustov C02) v skladu s projektnimi smernicami javnega partnerja in po terminskem planu, ki bo dogovorjen v postopku izbire zasebnega partnerja.

V okviru javno-zasebnega partnerstva bo zasebni partner zamenjal tudi priključne plošče in zamenjal vodnike od priključne plošče do svetilke in vzpostavil sistem centralnega nadzora svetilk z daljinskim upravljanjem ter izvedel nujne posegi na odjemnih mestih. Za realizacijo projekta bo javni partner zagotovil možnost uporabe obstoječe infrastrukture.

V preteklem letu je bilo v MO Maribor zamenjanih 1.408 svetilk, ki so jih nadomestile sodobne LED svetilke in moduli. Svetilke je potrebno prvenstveno zamenjati zaradi Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Tako je potrebno v MO Maribor zamenjati še 11.227 svetilk.

Številni pozitivni učinki projekta

Kot beremo v predlogu za obravnavo na seji mestnega sveta, se z izvedbo projekta v obliki javno-zasebnega partnerstva se zasledujejo zlasti naslednji pozitivni učinki:

  1. stroške prenove obstoječega omrežja in njegove prilagoditve novim okoljskim predpisom bo v celoti nosil zasebni partner, Mestni občini Maribor pa ne bo potrebno investirati lastnih sredstev ali se zadolžiti,
  2. pridobitev dodatnih finančnih sredstev na zasebnem trgu kapitala,
  3. zaradi posodobitve omrežja se bodo zmanjšali tekoči stroški in stroški vzdrževanja omrežja,
  4. zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja, znižanje izpustov C02 v ozračje in ostali pozitivni učinki glede obremenjevanja okolja.

S koncesijsko pogodbo bo občina imela nadzor

Zasebni partner mora zagotoviti naslednje:

  1. zagotoviti posodobitev obstoječega omrežja, naprav ali stvari, v skladu z veljavnimi okoljskimi predpisi, potrebami javnega partnerja in v skladu z dolgoročnim razvojem lokalne skupnosti,
  2. posodobiti omrežje v obsegu in v rokih določenih v pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu,
  3. upravljati posodobljeno omrežje tako, da bo zasebni partner zagotavljal osvetlitev, in sicer na način, da bo zagotavljal zahtevane stopnje osvetlitve, zahtevano razpoložljivost osvetlitve in zahtevano energetsko učinkovitost osvetlitve, vse v skladu z veljavnimi predpisi ter pogoji določenimi v javnem razpisu, razpisni dokumentaciji ter pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu.

»MOM se je tako na podlagi preračunov in analiz ter vrednotenja v okviru PIZ predlagalo, da projekt Energetske sanacije javne razsvetljave v občni izvede v obliki javno-zasebnega partnerstva, saj takšna oblika izkazuje najugodnejše učinke. Z vključitvijo zasebnega partnerja se zagotovi hitra in učinkovita izvedba projekta, za občino kot javnega partnerja pa lažji nadzor nad izvajanjem projekta. Zelo je pomembno, da bo imela občina preko koncesijske pogodbe dolgoročno nadzor nad kvaliteto storitve osvetljenosti javnih površin-cest v občini in nad finančnimi sredstvi, ki se zato namenjajo,« je v gradivu zapisal Vili Eisenhut, sekretar v Uradu za komunalo, promet in prostor.