Gre za investicije, ki so ključne za zagon gospodarstva po prenehanju epidemije, interventni zakon pa daje osnovo, da se bodo investicije hitreje realizirale. Med njimi je tudi nekaj investicij, ki so ključne za razvoj Maribora, njegove okolice in celotne vzhodne Slovenije.

Ministrstvo za okolje in prostor

Vlada Republike Slovenije je pred dnevi potrdila seznam investicij za zagon gospodarstva po koronski krizi, ki bodo deležne prednostne obravnave državnih ustanov. Na njem je trenutno 187 projektov v okvirni vrednosti 7,7 milijarde evrov. Med nanizanimi investicijami je najti skoraj vse večje trenutne načrtovane projekte, nekaj je tudi dolgoročnih.

Gre za investicije, ki so ključne za zagon gospodarstva po prenehanju epidemije, interventni zakon pa daje osnovo, da se bodo investicije hitreje realizirale. Podpira jih tudi Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), kjer poudarjajo, da bo to prispevalo k oživljanju gospodarstva in ohranitvi številnih delovnih mest.

Prioriteta projektov bo določena glede na njihovo izvedljivost in na zaprtost finančne konstrukcije. O tem bo odločala posebna koordinacijska skupina, ki je po pojasnilih okoljskega ministra Andreja Vizjaka, že oblikovana in bo z delom začela v prihodnjih dneh. “Začela pa bo s tistimi projekti, ki so najbližje realizaciji in jih lahko najhitreje spravimo v življenje,” je dejal.

V nadaljevanju izpostavljamo pomembnejše investicije, ki so ključne za razvoj Maribora, njegove okolice in celotne vzhodne Slovenije, celoten seznam pa je na voljo na tej povezavi.

Prometne naložbe, ki bodo deležne prednostne obravnave

Med investicijami je največ je projektov, ti so vredni 4,5 milijarde evrov. Projektov s področja regionalnega razvoja, kamor sodijo tudi projekti s področja zdravstva, šolstva, kulture in drugih področij, je za več kot dve milijardi evrov, okoljskih projektov za 310 milijonov evrov in energetskih projektov za 650 milijonov evrov. Vlada bo seznam še posodabljala.

Med prometne naložbe, ki bodo deležne prednostne obravnave, je vlada uvrstila dolgo pričakovano nadgradnjo železniškega vozlišča Pragersko. Pogodbo za izvedbo del v vrednosti 63,2 milijona evrov, po kateri bi z deli morali začeti do konca letošnjega junija, so podpisali že pred časom. Prizadevajo si, da bi z izvedbo 89 milijonov evrov vrednega projekta začeli čim prej, realno gledano pa začetek del pričakujejo konec leta, zaključek pa v začetku leta 2023.

pragersko

Med investicijami je tudi nadgradnja železniške proge Maribor – Šentilj, ki se že izvaja, načrtujejo pa tudi nadgradnjo železniških prog v območju urbanega vozlišča Maribor (okvirno v letu 2023) ter izgradnjo zahodne mariborske obvoznica Maribor.

Med prioritetami je tudi izvedba podvoza Ledina in novega železniškega postajališča Ledina na glavni železniški progi št. 30 Zidani most–Šentilj–državna meja. Dela naj bi se pričela prihodnje leto.

Večmilijonske okoljske naložbe

Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je med drugim izdala tudi odločitev o finančni podpori za projekt »Zagotovitev poplavne varnosti porečja Drave – Ptujska Drava«. Za nekaj manj kot 15 milijonov evrov vreden projekt, ki ga bo izvajala Direkcija Republike Slovenije za vode, bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval dobrih 11,4 milijona evrov.

“Namen projekta je zmanjšanje poplavne ogroženosti na štirih identificiranih poplavnih območji. Z načrtovanimi celostnimi ukrepi bo zagotovljena dolgoročna poplavna varnost ob Ptujski Dravi in zalednih pritokih na območju Mestne občine Ptuj, Občine Duplek, Občine Starše ter Mestne občine Maribor, s čimer bo zavarovanih več kot tisoč ljudi,” sporočajo iz Službe Vlade RS za razvij in evropsko kohezijsko politiko.

Zraven protipoplavne ureditve Drave so med prednostnimi investicijami vlade sicer tudi protipoplavni ukrepi na območju Savinje (II. faza) ter protipoplavna ureditev Mure, ki naj bi se izvedli leta 2022 in kasneje

Zdravstvo, stanovanja in oskrba starejših

Na podpročju postavke regionalnegi razvoj – stanovanjski projekti, zdravstvo, dolgotrajna oskrba, kultura, izobraževanje, pravosodje, pomoč gospodarstvu (več kot dve milijardi evrov), so med drugim predvidene investicije v domove za starejše občane in za dolgotrajno oskrbo (pričetek leta 2020 in pozneje), težko pričakovana novogradnja infekcijske klinike UKC Maribor (možen začetek gradnje 2022) in preselitev oddelka za pljučne bolezni na lokacijo UKC Maribor. 

Na seznamu investicij, ki bodo deležne prednostne obravnave državnih ustanov, so med drugim še:

  • stanovanjska soseska pod Pekrsko gorco
  • gradnja najemnih stanovanj Novo Pobrežje
  • posodobitev kompleksa Vojašnice generala Maistra
  • vzpostavitev Medobčinske logistično-poslovne cone (Podravje, 2024)  
  • naslednja faza Magninega kompleksa v Hočah
  • Center Rotovž (2021)
  • zdravstvena postaja Tezno (2021) 
  • obnova športne dvorane Bistrica z izgradnjo plezalnega centra

Odpraviti ovire za izvedbo investicij

Na seznamu, ki ga je oblikovala vlada, sicer niso zgolj projekti, ki so financirali iz javnih sredstev, temveč tudi tisti, ki so financirani iz zasebnih virov. “Zelo veliko pa računamo tudi na sklad za obnovo, ki se še konsolidira in oblikuje in bo lahko vir za marsikateri projekt,” je Vizjak dejal na nedavni tiskovni konferenci.

Prav tako so na seznamu projekti, ki imajo povsem zaprto finančno konstrukcijo, pa stojijo zaradi nepridobljenih dovoljenj ali nepridobljenih mnenj k dovoljenjem. “Tako je osnovni namen interventnega zakona za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji covida-19 in seznama pospešiti začetek izvedbe projektov, ki stojijo zaradi birokratskih zapletov na tem ali onem uradu,” je še poudaril Vizjak.

Vlada Republike Slovenije je pred dnevi potrdila seznam investicij za zagon gospodarstva po koronski krizi, ki bodo deležne prednostne obravnave državnih ustanov. Na njem je trenutno 187 projektov v okvirni vrednosti 7,7 milijarde evrov. Med nanizanimi investicijami je najti skoraj vse večje trenutne načrtovane projekte, nekaj je tudi dolgoročnih.

Mestna občina Maribor pričakovala več investicij

Na Mestni občini Maribor po objavi državnega seznama investicij za zagon gospodarstva po koronski krizi sicer ocenjujejo, da vlada le delno razume in prepoznava potrebe drugega največjega mesta v državi ter celotne podravske regije. Kot zaskrbljujoče navajajo dejstvo, da na seznamu ni investicij v infrastrukturo Univerze v Mariboru.

“Na tem mestu bi v skromnem sorazmerju tako pričakovali vsaj 100 milijonov evrov za univerzo drugega največjega mesta v državi,” so v  sporočilu za javnost pred dnevi zapisali v kabinetu župana Saše Arsenoviča.

Krepitev Univerze v Mariboru je nujna

Ta državi sporoča, da je razvojni preboj mesta in regije odvisen od intenzivnega povezovanja znanja, razvoja, raziskav in gospodarstva, za kar je nujno potrebna ustrezna infrastruktura. “Kot župan tako pričakuje, da bo država enakomerno razvijala obe univerzi. Krepitev ljubljanske univerze pomeni krepitev centralizacije države. Krepitev mariborske univerze pa torej to, kar obljublja tudi sedanja oblast – krepitev decentralizacije,” izpostavljajo na mariborski občini.

Razočarani so, da na seznamu ni niti vzpostavitve mednarodne osnovne šole v Mariboru. “Maribor tovrstno izobraževalno institucijo nujno potrebuje, saj ta pomeni odpiranje mesta in regije navzven, internacionalizacija pa posledični doprinos h gospodarstvu v regiji,” še pravijo na občini.