Občasno delo upokojencev, ki bi naj zagotavljalo aktivno preživljanje starosti z možnostjo zaslužka, se zdi precej idilično, vendar pa mnogi opozarjajo, da gre za socialni korektiv zaradi sramotno nizkih pokojnin.

Vsi upokojenci (razen tistih, ki prejemajo delno starostno ali predčasno pokojnino, delno pa so še delovno aktivni) so upravičeni do opravljanja začasnega in občasnega dela, piše na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Zapišejo še, da omenjena dela upokojencem omogočajo vračilo na trg dela in ponovno aktivacijo, s čimer ohranijo družbeno in individualno udejstvovanje ter delovanje. Začasna in občasna dela poleg pokojnine, na višino katere opravljanje takšnega dela ne vpliva, obetajo možnosti za dodatni zaslužek, še piše na spletni strani ministrstva.

So pa za opravljanje dela določene omejitve, in sicer da lahko upokojenec v koledarskem mesecu opravi največ 60 ur. Največ trikrat v koledarskem letu pa lahko opravi tudi 90 ur mesečno, vendar pa seštevek ur opravljenega začasnega in občasnega dela ne sme preseči 720 ur. Urna postavka se usklajuje z rastjo minimalne plače in ne sme biti nižja od 4, 20 evra. Od 1. marca 2020 znaša minimalna urna postavka 5, 05 evra, velja pa do 28. februarja 2021.

“Marsikomu pride prav dodaten zaslužek”

Eno izmed podjetij, ki v svoj kolektiv sprejema upokojence, je McDonalds Slovenija. »V McDonald’su verjamemo, da sta energija mladih in izkušnje ter toplina starejših zmagovalna kombinacija, ki lahko ustvari pravo družinsko vzdušje tako v kolektivu kot v restavraciji, zato razmeroma mlado ekipo zaposlenih dopolnjujejo tudi upokojenci,« nam pojasnijo iz franšize restavracij s hitro hrano. V podjetju verjamejo, da si številni upokojenci še vedno želijo izzivov, občutka koristnosti in druženja ter da marsikomu pride prav dodaten zaslužek.

»Delo v McDonald’su, kamor zahajajo obiskovalci vseh starosti in kjer se dogodivščine nikoli ne nehajo, je dobra priložnost, da njihovi dnevi ostanejo razgibani in polni družbe, saj zagotavljamo medgeneracijsko delovno okolje,« so dejali za portal Maribor24. Prepričani so, da so restavracije bolj družinsko orientirane, upokojenci pa po njihovih besedah skrbijo za urejenost jedilnice, odnesejo kak pozabljen pladenj, obrišejo mizo in se pogovarjajo z gosti.

Prepričani so, da so restavracije bolj družinsko orientirane, upokojenci pa po njihovih besedah skrbijo za urejenost jedilnice, odnesejo kak pozabljen pladenj, obrišejo mizo in se pogovarjajo z gosti.

Podjetje z njimi sklene pogodbo skladno z zakonom za največ 60 ur mesečno. Urnik prilagajajo njihovi razpoložljivosti in potrebam podjetja. Trenutno je zaposlenih 19 upokojencev: »Vsi so z nami že od začetka zaposlitve (razen dveh, ki sta prekinila delo zaradi osebnih razlogov) in so z delom zelo zadovoljni.« Dodajajo, da bi nekateri želeli delati več kot dovoljuje zakonodaja. »Plačilo je 5,9 ali 7 eur/uro. Višja postavka je za upokojence, ki so nagrajeni za svoje dobro delo,« povedo.

Lahko ob nizkih pokojninah res govorimo o prostovoljnem vračilu na trg dela?

»V razmerah, ko zagotovljena pokojnina za izpolnjene zakonske pogoje znaša 556 evrov, ko 112.000 upokojencev (24 odstotkov) prejema pokojnino do 500 evrov oziroma ko 207.000 upokojencev (61 odstotkov) prejema pokojnino do 700 evrov, je težko govoriti, da se upokojenke in upokojenci odločajo za podaljševanje dela ter za občasna dela iz zadovoljstva, ker jih delo izpopolnjuje,« komentira Francka Četkovič v imenu Sindikata upokojencev Slovenije.

Izpostavi, da jim veliko njihovih članov postavlja vprašanje, kateri delavci in delavke lahko po štiridesetih letih dela sploh zmorejo psihično in fizično delati. Člani in članice sindikata so prav zaradi slednjega opozarjali, da je ključna zagotovitev dostojnih pokojnin. »Ob dostojnih pokojninah se bo lahko vsak glede na svoje psihične, fizične, družinske in druge pogoje sam svobodno odločal o tem, ali še želi nadaljevati delo, ali želi opravljati občasna dela,« dodaja.

Francka Četkovič: »Ob dostojnih pokojninah se bo lahko vsak glede na svoje psihične, fizične, družinske in druge pogoje sam svobodno odločal o tem, ali še želi nadaljevati delo, ali želi opravljati občasna dela.«

Boris Krabonja, znan mariborski humanitarec iz humanitarnega društva Up-ornik, ki med drugimi finančno pomaga okrog 300 upokojencem, za Maribor24 pove, da se s takšnim načinom dela upokojencev absolutno ne strinja. »Ne more biti dodatno delo socialni korektiv sramotno nizkih pokojnin. Delali so okrog štirideset let in za to morajo prejemati dostojno pokojnino,« je kritičen.

Krabonja še dodaja, da na primer upokojenci, ki jih pokriva UP-ornik, ne morejo delati za izboljšanje svojega položaja, saj so bolni in večinoma težko skrbijo zase. »Načeloma so to ljudje, ki so delali 40 let v proizvodnji in imajo iz tega naslova tako nizke pokojnine. Od teh ne moraš pričakovati, da bodo še kar koli lahko delali. V tem trenutku se ne spomnim nobenega od mojih upokojencev pa jih je v tem trenutku okoli tristo,« pove.

Boris Krabonja: »Ne more biti dodatno delo socialni korektiv sramotno nizkih pokojnin. Delali so okrog štirideset let in za to morajo prejemati dostojno pokojnino.«

Na Zvezi društev upokojencev Slovenije menijo, da so razlogi za vključevanje upokojencev nazaj na trg dela lahko objektivni ali subjektivni. »Objektivni bržčas zato, ker so pokojnine pri nas nizke, sami veste, da se borimo in smo izborili višji odmerni odstotek izračuna pokojnine do leta 2023, subjektivni pa, ker so komaj upokojeni posamezniki še vedno sposobni delati toliko in v takem obsegu, kot so to počeli še včeraj, ko so bili v rednem delovnem razmerju. Drugače pa je najbrž v intelektualni sredini, kjer so meje med upokojenci in redno zaposlenimi zabrisane in prav upokojeni raziskovalci, znanstveniki in predavatelji predstavljajo enciklopedični vir nadaljnjega dela ustanov, zavodov ali inštitutov,« pojasni Črt Kanoni v imenu zveze.

Občasno delo bi naj opravljalo okrog 10 000 upokojencev

Po zadnjih podatkih Fursa naj bi bilo število upokojenk in upokojencev, ki se poslužujejo občasnega dela okrog 9500. »Največ občasnih del je v kmetijstvu, zdravstvu, … Število upokojencev, ki se odločajo za to obliko zaslužka, je vedno več, še več bi jih bilo, če bi bila milejša davčna obremenitev,« menijo v sindikatu.

Opozorijo še, da jih za izboljšanje svojega finančnega položaja veliko dela v sivi ekonomiji. Slednji opravljajo predvsem dela, kot so pomoč na domu, storitve popravil in podobno. »Če bi država v sistemu odpravila nerazumne birokratske, administrativne ovire, pa tudi uvedla spodbudnejše davčne obremenitve, bi bilo sive ekonomije manj. Primer takšne neustrezne ureditve je sistem vrednotnic, ki jih je uvedel Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Gre za dela, ki jih posameznih opravlja sam (pomoč v gospodinjstvu, občasno varstvo otrok, itd.),« ocenjuje Četkovičeva.

Nadaljevanje dela da, a ob primernih pogojih

Na zvezi in v sindikatu pa so med drugimi opomnili na sistem vajeništva, ki bi starejše zaposlene in tiste, ki že izpolnjujejo pogoje za upokojitev izkoristil za prenos znanja na mlajše generacije. Na zvezi menijo, da starejši “s svojim bogatim znanjem, ki so si ga ustvarili na svojih delovnih mestih, predstavljajo neizčrpen vir znanja in veščin, ki ga zmorejo prenašati na mlajše zaposlene, ki svoje izkušnje šele pridobivajo.” Po mnenju ZDUS bi upokojenci, ki bi stopili na trg dela, »še naprej živeli polno življenje, počutili bi se zaželene, iskane, in tudi marsikatera upokojenska tegoba bi se izgubila, saj, tako kot pravi pregovor, delo krepi človeka.«

Na sindikatu se sprašujejo še o tem, če je res primerno, da družba posameznike, ki so dopolnili malo čez 50 odriva na stranski tir. Opozorili so tudi na odpuščanje oziroma pošiljanje delavcev tik pred upokojitvijo na “čakanje“. Delodajalci starejše še vedno vidijo predvsem kot breme, so prepričani na sindikatu. Dodajajo, da bi morali delodajalci prilagajati delovna mesta starejšim, saj npr. fizično zahtevnega dela mnogi pri teh letih ne zmorejo več, bi pa se lahko marsikaj rešilo s prekvalifikacijo.

Na zvezi menijo, da starejši »s svojim bogatim znanjem, ki so si ga ustvarili na svojih delovnih mestih, predstavljajo neizčrpen vir znanja in veščin, ki ga zmorejo prenašati na mlajše zaposlene, ki svoje izkušnje šele pridobivajo.«

Starejše delavke in delavci, če imajo možnost, ostajajo v delovnem razmerju predvsem zaradi bodoče nizke pokojnine, izpostavijo na sindikatu. Nekaj pa jih seveda ostaja v delovnem razmerju zaradi tega, ker jim delo pomeni osebno izpopolnitev, pa tudi zaradi finančnih spodbud sprejetih v zadnjih spremembah pokojninske zakonodaje, menijo na SUS-u.

Na ZDUS-u še opozarjajo, da bi se delodajalci morali zavedati, »kaj pomeni izkušeni delavec, ki je še vedno pri polni delovni moči in da je taka poslovna politika konkurenčna in dodana vrednost delodajalca, saj se taka politika zaposlovanja vse bolj uveljavlja v razvitih državah.«

Dejstvo je, da je revščina med upokojenci še kako aktualna, zato si na podlagi izjav sogovornikov upamo zaključiti, da je prvotno ključno zagotavljanje dostojnih pokojnin, šele nato lahko govorimo o delu, ki bi tiste, ki bi se počutili sposobne in željne ostajati na trgu, izpopolnjevalo in jim zagotavljalo aktivno preživljanje tretjega življenjskega obdobja.

Tudi Krabonja iz UP-ornika se strinja, da tisti, ki se počutijo še vedno dovolj vitalne in sposobne lahko s svojimi izkušnjami pomembno prispevajo k delovnemu procesu, zato pri takšnih podpira nadaljevanje dela, »ampak zato, ker si to želijo in ne zato, ker to morajo izpolniti zaradi nesramno nizkih pokojnin.«

Dejstvo je, da je revščina med upokojenci še kako aktualna, zato si na podlagi izjav sogovornikov upamo zaključiti, da je prvotno ključno zagotavljanje dostojnih pokojnin, šele nato lahko govorimo o delu, ki bi tiste, ki bi se počutili sposobne in željne ostajati na trgu, izpopolnjevalo in jim zagotavljalo aktivno preživljanje tretjega življenjskega obdobja.