Z mag. Samom Lubejem, kreatorjem celovitih premoženjskih rešitev pri Prosperita Family Office, smo govorili o gospodarski krizi, prilagajanju nanjo in poslovanju podjetij.

Mnogi se sprašujejo, kako bo kriza vplivala na stanje gospodarstva in kako omiliti njene posledice. Med najranljivejšimi so ravno podjetniki, predvsem na področju turizma in gostinstva, ki se spopadajo z vprašanji, kako bodo nadalje poslovali. Nekateri so bili zaradi izgube primorani zapreti svojo dejavnost. Z mag. Samom Lubejem, kreatorjem celovitih premoženjskih rešitev pri Prosperita Family Office, smo govorili o gospodarski krizi, prilagajanju nanjo, poslovanju podjetij in pomembnosti digitalizacije.

Ali menite, da je trenutna gospodarska kriza primerljiva s tisto v letu 2008?

Ne. Tokratna je izzvana s čisto drugačnimi razlogi in tudi poteka povsem drugače. Zdi se mi pomembno poudariti, da so se tudi vlade in centralne banke na tokratno krizo odzvale bistveno drugače kot prejšnjo – hitro so potegnile močne in izdatne ukrepe, ki bodo v veliki meri pomagali prej in lažje preseči nastalo situacijo.

Kakšna je vaša prognoza naslednje recesije ali krize?

Recesija je dejstvo, je že tu, četudi je uradni makro ekonomski kazalniki še niso zabeležili, saj se računajo za nazaj. Prvi in drugi kvartal bosta negativna po celem razvitem svetu in Slovenija ne bo izjema.

Da se rast gospodarske dejavnosti ustavlja, se je močno čutilo že zadnji dve leti. V EU smo jo merili v nekaj odstotkih, v nekaterih državah kot je Nemčija v decimalnih številih. Zadnji cikel gospodarske rasti je trajal 11 let in je bil v vseh pogledih eden najdaljših in rekordnih. S tega vidika vidim covid-19 samo kot sprožilec za nihaj navzdol v gospodarski dejavnosti, ki bi ga tako ali drugače kmalu doživeli v vsakem primeru.

Da se rast gospodarske dejavnosti ustavlja, se je močno čutilo že zadnji dve leti. Zadnji cikel gospodarske rasti je trajal 11 let in je bil v vseh pogledih eden najdaljših in rekordnih.

Težko je napovedati, kako bomo iz te krize izšli, saj se na realno gospodarskem področju srečujemo s celo vrsto izzivov. Na prvo mesto bi vsaj V EU postavil demografijo – starajoče se prebivalstvo, ki ne troši, ker bolj ali manj že ima vse, kar si je zaželelo. In v dani situaciji, ko ne vemo, ali se bo virus naslednjo zimo ponovno vrnil in bomo imeli reprizo, si bo vsakdo skuša narediti (še) nekaj zaloge in ne nujno potrošnjo odložiti za nekaj časa. Posebej to velja za ne nujne dobrine, kot so avtomobili, luksuz, oblačila, stanovanjska oprema in podobno. S tega vidika lahko gospodarski zastoj traja dlje časa. Upre se mu lahko samo država, ki bi morala izdatno zagnati investicije v infrastrukturo in ljudi vzpodbuditi k potrošnji s »kriznimi« transferji, začasno nižjimi davki in podobnim.

Kako bo trenutna kriza spremenila naše gospodarstvo?

Najprej je treba preživeti šok, do takrat, ko bomo imeli zanesljivo cepivo ali zdravilo, oz. bomo dosegli prekuženost, ki nas bo varovala. Do takrat bodo trpeli predvsem turizem in gostinstvo, kot tudi vse ostalo, kar je vezano na tesen osebni stik. Svet se bo še bolj digitaliziral. Pristni osebni stiki sestanki v živo, množični dogodki, koncerti, itn. – vse to se bo za nekaj časa ustavilo in tudi, ko se bodo ponovno dogajali, bodo drugačni.

Svet se bo še bolj digitaliziral. Pristni osebni stiki sestanki v živo, množični dogodki, koncerti, itn. – vse to se bo za nekaj časa ustavilo in tudi, ko se bodo ponovno dogajali, bodo drugačni.

Pred nami je tudi pospešena de-globalizacija, ki se je do neke mere že dogajala zaradi trgovinskih vojn, sedanje dogajanje pa bo to še pospešilo iz druge strani. Izkazalo se je namreč, kako nevarno je biti odvisen od proizvajalca recimo zaščitnih mask ali respiratorjev, ki je na drugem koncu sveta in jih studi sam nujno potrebuje (Kitajska).

Država s korona paketi oz. finančnimi sredstvi pomaga pri omilitvi posledic trenutne krize. Kaj se bo zgodilo, če bo zmanjkalo finančnih sredstev v državni blagajni?

Tega vsaj v tem trenutku ni na vidiku. EU in tudi pomembni voditelji globalno so se zavezali k praktično neomejeni finančni podpori za sanacijo in odpravo posledic covid-19. Res je, da je to kratkoročno nujno, s tem, kako in kdaj se bo ta denar vrnil, se bomo ukvarjali kasneje. EU je soglasno opustila pravilo največ dva odstotnega deficita v proračunu držav. Tudi Nemci so se tokrat strinjali in napovedali, da se bodo tudi sami zadolžili čez to mejo.

Enega izmed najbolj ranljivih segmentov predstavljajo podjetja na področju gostinske in turistične dejavnosti. S 4.5. je začela veljati sprememba Odloka, toda kljub rahljanju ukrepov je določena škoda že prizadela tovrstna podjetja. Kako se lahko podjetja po izgubi ustrezno odzovejo in ponovno postavijo na noge?

Nekatera so se odzvala že prej in takoj uvedla dostavo, čeprav je prej niso imela in brezstične prevzemne točke, čim je bilo možno. Tudi naprej bo veljajo, da bo treba biti iznajdljiv in inovativen.

To so pač zlata poslovna pravila, ki veljajo vedno in povsod, a se jih takrat, ko vse cvete in prosperira, le redki držijo.

Seveda bodo v tej že tako izjemno konkurenčni panogi nekateri trajno zaprli vrata in ostali brez posla. Posebej tisti, ki so že prej bili poslovno in finančno šibki in niso imeli finančne zaloge niti za en mesec ali dva.

To so pač zlata poslovna pravila, ki veljajo vedno in povsod, a se jih takrat, ko vse cvete in prosperira, le redki držijo.

Trenutni krizi se najbolje prilagajajo digitalizirana podjetja, ki dajejo prednost digitalnemu razvoju. Ali je trenutna kriza lahko priložnost za uvedbo digitalizacije podjetij?

Raje bi rekel nuja. Če se je prej še dalo po starem, je bilo v zadnjih dveh mesecih na področju digitalizacije narejenega toliko novega in napredka, kot ga drugače ne bi zmogli v več letih. Koraka nazaj tukaj verjetno ne bo, naprej pa se bodo dogajali še bolj pospešeno, sedaj, ko vemo da je možno marsikaj.

Na kakšen način ukrepi trenutne pandemije vplivajo na likvidnost podjetij in kako jih reševati?

Le redka podjetja imajo na strani za mesec ali dva denarja za plače in fiksne stroške, le največja in najboljša morda za tri. Čuti se velik pritisk in zahteve po plačilih terjatev, denar, ki ga podjetja dobijo, pa le redko plačajo naprej. Raje ga držijo pri sebi za res nujne stvari, kot so plače in podobno.

Čuti se velik pritisk in zahteve po plačilih terjatev, denar, ki ga podjetja dobijo, pa le redko plačajo naprej. Raje ga držijo pri sebi za res nujne stvari, kot so plače in podobno.

Likvidnosti šok je in bo največji problem v gospodarstvu, saj kaj takega, kot se je zgodilo res nihče ni pričakoval, kaj šele, da bi bil na to pripravljen.

Tukaj je nujno, da se potegnejo ustrezni ukrepi s strani države in to čim prej in čim bolj izdatno, saj bo drugače škoda vsak dan večja.

Vaš nasvet za podjetnike, ki jih je korona kriza najbolj prizadela.

Naj skušajo znižati stroške na minimum in čim prej ponovno vzpostaviti posel, ki bo kreiral sprotne prihodke. Na nekoliko daljši rok pa razmisliti, kaj lahko v svojem poslovnem modelu prilagodijo, da bodo ob naslednji podobni situaciji lažje dihali. Še enkrat bi poudaril, da bi moral vsak podjetnik imeti na strani nekaj rezerv v obliki denarja ali sredstev, ki se jih lahko hitro pretopi v denar prav za takšne situacije in situacije, ko se prijavi prilika in jo je treba hitro zagrabiti.