Zaprtje trgovin ob nedeljah so volivci že podprli na referendumu leta 2003, vendar se slednje takrat ni izvedlo. Sedemnajst let pozneje bodo sindikati in politična stranka Levica skušali nedeljski počitek doseči v Državnem zboru. Za komentar smo poprosili vse parlamentarne stranke in pristojni sindikat.

Državljani smo že leta 2003 na referendumu odločili, da so trgovine ob nedeljah lahko zaprte, vendar pa se takrat slednje ni izvedlo v praksi, saj so bili apetiti kapitala očitno preveliki. V času pandemije pa so bile trgovine ob nedeljah primorane zapreti svoja vrata in prebivalci Slovenije smo tako imeli nekakšno testno obdobje, ki nas je še dodatno prepričalo, da nam nič ne manjka, če nakupe opravimo kateri drugi dan.

Sindikat delavcev v trgovini (SDTS) je tako letos ob prvem maju ponovno pozval, da premislimo o tem, da bi si en dan v tednu trgovci in trgovke lahko odpočili in čas posvetili družini, kupci pa bi tako nedeljo raje kot v nakupovalnih središčih preživeli v naravi z najbližjimi. Poudarili so, da je to pomembno ne samo za delavke, ampak tudi za družbo na sploh. Skoraj dve desetletji pozneje so tako sindikati skupaj s stranko Levica vložili predlog, ki bi trgovkam in trgovcem omogočil težko prislužen prost dan.

Pomembneje jim je, da so ob nedeljah lahko doma

Trenutno v sindikatu s sodelovanjem Centra za družbeno raziskovanje (CEDRA) izvajajo raziskavo, s pomočjo katere ugotavljajo mnenje zaposlenih o sprejetju zakona. Rezultati ankete bodo znani v juniju, nam je pa generalni sekretar SDTS Ladi Rožič razkril, da na podlagi pogovorov s trgovkami ter trgovci omenjeni zakon podpirajo.

Rezultati ankete so predstavljeni v tem članku. 

Glede na to, da bi naj bilo nedeljsko delo bolje plačano, nas je zanimalo, kako bo s tem po sprejetju zakona in kaj na to pravijo zaposleni. Rožič nam je razložil, da je z dvigom minimalne plače prišlo do tega, da nedeljsko delo ni več toliko bolj plačano, kot je bilo v preteklosti. Pove, da je urna postavka v nedeljo višja za manj kot en evro in da delavci pravijo, da za teh pičlih 30 evrov raje ostanejo doma s svojo družino.

Rožič nam je razložil, da je z dvigom minimalne plače prišlo do tega, da nedeljsko delo ni več toliko bolj plačano, kot je bilo v preteklosti. Pove, da je urna postavka v nedeljo višja za manj kot en evro in da delavci pravijo, da za teh pičlih 26 evrov raje ostanejo doma s svojo družino, še posebej zaradi neenakomernega urnika. 

»Še posebej za to, ker imajo neenakomeren delovni čas in jim v mnogih podjetjih podaljšujejo delovnik. V trgovini tudi ni nadur, ker izigravajo zakonodajo v okviru neenakomernega delavnega časa, zato delajo tudi po deset ali dvanajst ur dnevno. To pomeni, da če hočejo imeti prost vikend, morajo delati tudi po dvanajst ur, da se časovno izzide,« pove generalni sekretar in še doda, da je v trgovinah občutno premalo zaposlenih na kvadratni meter, zato so delavke in delavci preobremenjeni.

V sindikatu upajo na poštenost odločevalcev

»Mi lahko le pričakujemo na poštenost vseh, ki so zavezali, da bodo referendumsko odločitev uresničili, kaj več pa mi v parlamentarni demokraciji ne moremo naredit,« je za naš portal povedal Rožič. Trenutno je zakon v rokah politike.

 »Dali smo pobudo, stranka Levica jo je povzela, premier Janša je tvitnil, da ga bodo potrdili, podprli pa so tudi NSi in LMŠ. Zato upam, da bo po dvajsetih letih končno konec tega.«

»Dali smo pobudo, stranka Levica jo je povzela, premier Janša je tvitnil, da ga bodo potrdili, podprli pa so tudi NSi in LMŠ. Zato upam, da bo po dvajsetih letih končno konec tega.« Boji pa se, »da bo v parlamentarni proceduri preveč izjem, da bo to spet šlo vse skupaj na ustavno sodišče in bo zadeva spet padla.«

V Levici so prepričani, da je neuspeli poskus posledica pomanjkanja politične volje

Dr. Nikola Janović Kolenc, strokovni sodelavec za odnose z javnostmi stranke Levica, nam je razložil, da so bili dosedanji neuspeli poskusi za zaprtje trgovin ob nedeljah »posledica pomanjkanja politične volje oziroma tega, da so vlade, ki bi morale uzakoniti referendumsko odločitev, podlegle pritiskom kapitala.«

Po oceni Sindikata delavcev trgovine Slovenije v dejavnosti primanjkuje 7000 delavcev, na tisoče delavcev pa v trgovinah dela preko raznih agencij ter preko študentskega servisa. Zato so prepričani, da je glede na obseg dela »delavcev že sedaj bistveno premalo in ni prav nobenih razlogov za odpuščanje.« 

Po njegovem so odločitve ustavnega sodišča glede zapiranja trgovin ob nedeljah jasne. »To je ustavno dopusten ukrep, saj je zakonodajalec za zagotavljanje javne koristi dolžan določiti pogoje obratovanja trgovin. V Levici smo pripravili dobro obrazložen predlog, ki upošteva dosedanje pomisleke in pripombe ustavnega sodišča, zato ni razloga za nadaljnje odlašanje in popuščanje veletrgovcem,« je pojasnil Janović Kolenc. Prepričano so, da Državni zbor s sprejetjem zakona lahko zagotovi proste nedelje.

V Levici so povedali, da trenutno redno zaposlenih delavcev v trgovini primanjkuje, kar je tudi »eden izmed razlogov, da so delavci in delavke v trgovinah preobremenjeni.« Po oceni Sindikata delavcev trgovine Slovenije v dejavnosti primanjkuje 7000 delavcev, na tisoče delavcev pa v trgovinah dela preko raznih agencij ter preko študentskega servisa. Zato so prepričani, da je glede na obseg dela »delavcev že sedaj bistveno premalo in ni prav nobenih razlogov za odpuščanje.«

Trajnostne države bi se morale zavzemati za drugačno preživljanje prostega časa

»Položaj delavk in delavcev v trgovini je izjemno naporen, delovni pogoji so težki, delovni čas pa sprejemljiv in pogosto nepredvidljiv. Gre za izmensko delo, s pogostim prerazporejanjem delovnega časa, kjer delavci težko vzdržujejo urejen življenjski ritem in socialne vezi s svojimi bližnjimi. Tako kot večina ostalih delavcev, imajo tudi delavci v trgovinah pravico do nedeljskega počitka oziroma prostega časa, ki ga lahko posvetijo sebi, svoji družini ali prijateljem,« so pojasnili v Levici in dodali, da bi proste nedelje bi v panogi, kjer je prisoten hiter tempo dela, negotova razporeditev delovnega časa, preobremenjenost delavcev in pogosti pritiski na delavce, pomenile tudi nujen ukrep za varovanje fizičnega in psihičnega zdravja delavcev. Omejitev obratovalnega časa bi tako vplivala na izboljšanje kvalitete življenja vsaj 100.000 delavcem, posredno pa bi imela omejitev tudi širše pozitivne družbene učinke.

»Ne gre namreč samo za zaposlene v trgovini in njihove bližnje, gre za vprašanje, ali bomo vztrajali pri zahtevi po dela prostih dneh, pri pravici do tedenskega počitka ali pa bomo naša življenja tudi v tem smislu popolnoma podredili dobičkom veletrgovcev in neskončnemu kopičenju kapitala.«

»V času podnebne krize in zahtev po zmanjšanem trošenju je vsak korak k zmanjšanju potrošnje ter vsaka spodbuda k drugačnemu preživljanju prostega časa pravzaprav dolžnost držav, ki sebe definirajo kot trajnostne,« je zaključil Kolenc. »Ne gre namreč samo za zaposlene v trgovini in njihove bližnje, gre za vprašanje, ali bomo vztrajali pri zahtevi po dela prostih dneh, pri pravici do tedenskega počitka ali pa bomo naša življenja tudi v tem smislu popolnoma podredili dobičkom veletrgovcev in neskončnemu kopičenju kapitala.«

Kaj pa menijo parlamentarne politične stranke?

Predlog uživa široko podporo javnosti, podprle pa so ga tudi nekatere politične stranke. Kolenc je povedal, da so javno podporo napovedali tudi »v poslanskih skupinah LMŠ, v NSi in v SDS, kar zagotavlja veliko večino vsaj 54 glasov v podporo zakonu.«

Na politične stranke pa smo se obrnili tudi sami. Povprašali smo jih, ali omenjeni predlog Levice in sindikata podpirajo in če ga, na kakšen način si bodo prizadevali, da bo slednji tudi izveden. Odgovorov od strank SDS, NSi in SMC do danes nismo prejeli.

Iz Liste Marjana Šarca (LMŠ) so nam sporočili, da zaprtje trgovin ob nedeljah podpirajo. »Smo mnenja, da odpiralni časi številnih trgovin ponujajo zadostne možnosti za opravljanje nakupov tudi v primeru, da trgovine ob nedeljah niso odprte. Zaprtje trgovin ob nedeljah bo prineslo več prostega čas za zaposlene, ki tega do zdaj niso imeli. Posledično gre tudi za spodbujanje pozitivnih vrednot, kot sta kakovostno sobivanje in kakovostno preživljanje prostega časa nasploh v družbi.« Opozorili so še na to, da zakon uživa tudi podporo sindikata. »Vsekakor pa to ne sme postati izgovor za morebitna odpuščanja,« so jasni v stranki.

Tudi Socialni demokrati (SD) so nam povedali, da si prizadevajo za izboljšanje pogojev dela in življenjskega standarda vseh zaposlenih. »Del teh prizadevanj je tudi skrajšanje standardnega 40 urnega delovnika s ciljem, da bi srednjeročno dosegli 30 urni delovni teden,« so še omenili in dodali, da podpirajo vsak sistemski korak za razbremenitev zaposlenih in uvedbo sodobnejših prijemov doseganja dodane vrednosti dela. Na naše vprašanje, kako bodo zagotovili dejansko doseg zakona, če bo ta sprejet, so odgovorili, da bodo prispevali svoje glasove v podporo zakonu. »Sprememba zakonodaje je namreč demokratično orodje, ki je za to na razpolago parlamentarnim političnim strankam,« so pojasnili.

Da so zaprtju trgovin ob nedeljah naklonjeni so povedali tudi v Stranki Alenke Bratušek (SAB), vendar se sprašujejo, »če je sprejem takšnega zakona sploh skladen z ustavo, ki narekuje svobodno gospodarsko pobudo.« Nadalje apelirajo na pravnike, da razrešijo to dilemo, sami pa ljudi pozivajo, »da tako kot v času korona krize tudi zdaj ob nedeljah ostanejo doma in ne hodijo v trgovine.« Skrbi jih pa »kdo bo poskrbel za okrog 20.000 ljudi, ki bi ob sprejemu takšnega ukrepa ostalo brez dela oziroma kdo jih bo vzel v bran.«

Iz Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS) so nam povedali, da je njihov poslanec Franc Jurša osebno izrazil podporo, vendar pa se o tem v stranki še niso pogovarjali, zato nam ne morejo dati uradnega odgovora.

Jelinčič je prepričan, da predlog stoji na trhlih nogah in da splošno ne uživa podpore ljudi. »V primeru zaprtja trgovin ob nedeljah bi bila prizadeta tako gospodarstvo kakor tudi zaposleni, pa tudi množica ljudi, ki ob nedeljah jemlje obisk trgovin kot izletniško destinacijo,« je povedal za naš portal. 

Zakona pa ne podpirajo v Slovenski nacionalni stranki (SNS), trdijo namreč, da so se o tem pogovarjali z mnogimi zaposlenimi v trgovinskem sektorju. »Marsikateri prodajalec si želi delati ob nedeljah, saj je nedeljsko delo bolje plačano, vsak evro pa zelo prav pride. V primeru zaprtja trgovin ob nedeljah bi bila prizadeta tako gospodarstvo kakor tudi zaposleni, pa tudi množica ljudi, ki ob nedeljah jemlje obisk trgovin kot izletniško destinacijo,« je za nas povedal predsednik stranke Zmago Jelinčič Plemeniti. Prepričan je, da predlog stoji na trhlih nogah in da splošno ne uživa podpore ljudi. Doda še da bi od Levice pričakoval borbo za višje plače prodajalcev, od vlade pa, »da bi od tujih trgovcev zahtevala izboljšanje življenjskega standarda prodajalca.«

Po naših izračunih bi ZA glasovalo vsaj 66 poslancev

Anketo o podpori predloga zakona o zaprtju trgovin pa so izvedli tudi na siolu. V njej je sodelovalo 2380 bralcev in več kot 81 odstotkov bi glasovalo za sprejetje. Če upoštevamo uradne odgovore, ki smo jih prejeli tekom pisanja članka od političnih strank, bi naj ZA glasovalo vsaj 66 poslancev, spomnimo, da je za sprejetje novele zakona potrebnih 46 glasov.

Če upoštevamo uradne odgovore, ki smo jih prejeli tekom pisanja članka od političnih strank, bi naj ZA glasovalo vsaj 66 poslancev, spomnimo, da je za sprejetje novele zakona potrebnih 46 glasov.

Kot poudarjajo sogovorniki, je zdaj odločitev prepuščena parlamentarnim strankam. Podpora javnosti je enkrat že bila izražena, zato bi bilo prav, da se jo tudi tokrat upošteva, sploh, če pri tem upoštevamo tudi voljo tistih, ki se jih to najbolj tiče, trgovk in trgovcev. »Upam, da bo prevladala zdrava pamet,« še pripomni Rožič. »Nenazadnje je v tej državi največ prav referendumska volja. Po njegovem je vsak referendum, ki je uspešno izpeljan legitimen,« zaključi.