Nedavno smo pisali o pritožbi avstrijskih sindikatov zoper Slovenijo, ki slovenskim delodajalcem dopušča “sistematično izkoriščanje” pri napotitvah delavcev na delo v tujino oziroma v Avstrijo. Spomnimo, predsednik evropske zveze gradbenih in lesnih delavcev Dietmar Schäfers je dejal, da je “Slovenija zgradila zaslužkarski poslovni model, ki temelji na socialnih goljufijah in izkoriščanju delavcev. To je popolnoma nesprejemljivo, zato je treba to prakso nemudoma ustaviti,” je dodal.

V Bruselj so pritožbe naslovili tudi drugi avstrijski sindikati, pri tem pa avstrijsko gospodarsko zbornico pozvali, naj sledi zgledu in sama ravna enako. Četudi Schäfers pri svojih obtožbah ni bil ekspliciten, pa je verjetno ciljal na olajšave delodajalcem pri plačilu prispevkov za socialno varnost napotenih delavcev.

Zastarela zakonodaja še iz nekdanje SFRJ

Za kakšne sporne prakse gre in kaj vse več pritožb avstrijskih sindikatov lahko pomeni za Slovenijo, smo preverili tudi na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. S kabineta ministrice odgovarjajo, da so s pritožbo seznanjeni zgolj iz medijev in da so razbrali, da se pritožba nanaša na področje ureditve detaširanih oziroma napotenih delavcev, ki so v delovnem razmerju z delodajalcem v RS, vendar so poslani na delo v tujino.

Kot navajajo, prihaja do problema zaradi zastarele zakonodaje, ki je veljala že v nekdanji SFRJ. “V tem času (napotitve) delodajalec za njih ne plačuje prispevkov od dejanske plače, temveč od primerljive plače, kot če bi delavec dejansko delo opravljal v Republiki Sloveniji. Takšna ureditev izhaja iz določbe drugega odstavka 144. člena ZPIZ-2, enako pravilo pa je veljalo tudi v preteklih ureditvah (tudi v bivši SFRJ), in sicer vse od leta 1970,” so odgovorili za Maribor24.

Napoteni delavci prejemajo tudi druge dodatke

V preteklosti je navedena ureditev veljala pri napotitvah za daljše obdobje, ko je bila ekonomska moč gospodarskih subjektov takšna, da ni omogočala plačevanja polnih prispevkov od dejanske plače.

“Praviloma napoteni delavci v tujini prejemajo tudi dodatke k plači, ki izvirajo izključno iz dela v tujini, npr. dodatek za ločeno življenje ali dodatek zaradi višjih stroškov v tujini ipd., zato je dejansko prejeta plača višja od tiste, ki bi jo prejeli, če bi opravljali enako delo v Republiki Sloveniji, s čimer se je postavljalo v enak položaj delavce, ki so opravljali delo v tujini in delavce, ki so delo opravljali doma.”

Angažirali delovno skupino, ki bo prevetrila zastarele ureditve

A na ministrstvu se zavedajo, da je danes način dela v tujini precej drugačen kot takrat. V zadnjih letih se je namreč spreminjal tako način dela v tujini, kot tudi trajanje dela, zato je bilo potrebno ponovno razmisliti o tovrstni ureditvi. Prav zato so na MDDSZ ob koncu prejšnjega leta imenovali delovno skupino, katere naloga je priprava pregleda veljavne ureditve zavarovalnih podlag, zavarovalnih osnov, višine prispevnih stopenj, zavezancev za plačilo prispevkov  ter posebnosti v zvezi z oprostitvami plačila prispevkov, proučitev možnosti poenotenja zavarovalnih podlag in osnov za vsa socialna zavarovanja ter v končni fazi priprava predloga sistemskih sprememb poenotenja zavarovalnih podlag in osnov. Omenjena delovna skupina je z delom pričela v začetku 2019.

Gre za izjemno zahteven projekt, ki ga zapleta slovenska birokracija

“Projekt  poenotenja zavarovalnih podlag in zavarovalnih osnov za vsa socialna zavarovanja je izjemno zahteven projekt, saj so zavarovalne podlage in osnove urejene v štirih področnih zakonih, ki poleg osnovnih kategorij zavarovancev in osnov zavarovanja določajo tudi številne izjeme.”

Cilj delovne skupine je pripraviti predlog predpisa, ki bo bistveno poenostavil sedanje stanje na zadevnem področju, pri čemer pa je treba predlagano rešitev uskladiti tako s pristojnimi ministrstvi kot tudi s socialnimi partnerji. Doslej je bila izvršena prva faza, katere rezultate lahko najdete na priloženi povezavi.

Od 2018 v Sloveniji strožji zakon o čezmejnem izvajanju storitev

S 1. januarjem 2018 se je pričel uporabljati zakon o čezmejnem izvajanju storitev, ki ga je Republika Slovenija sprejela z namenom uskladitve z evropsko zakonodajo. Slednja predpisuje strožje pogoje za izdajo potrdil A1. Zakon je omogočil organom, da mesečno pregledajo, ali je delodajalec, ki ima veljaven A1 za napotenega delavca, predložil davčne izračune na zaslužke iz delovnega razmerja za svoje zaposlene ali ima neporavnane obveznosti, ki izhajajo iz plačila dohodka iz delovnega razmerja. V primeru nepravilnosti mora po zakonu posredovati delovna inšpekcija.

Lani velik upad predloženih A1 obrazcev, ki pričajo o delodajalčevih davčnih izračunih

Upoštevajoč podatke iz uradnih analiz na ravni EU je bilo v Sloveniji v letu 2017 16-odstotno povečanje A1 obrazcev, kar je pod povprečjem EU. V letu 2018 v Sloveniji beležimo za več kot 30-odstotni padec izdanih A1 obrazcev.

Eno največjih panog, ki napotuje delavce iz Slovenije, predstavlja gradbeništvo, katero obsega 44 odstotkov vseh napotitev. V letu 2018 je Slovenija za gradbeništvo izdala 38.118 obrazcev A1, vendar gre običajno za krajše napotitve.

Večinski del A1 obrazec tako predstavljajo kratkoročne napotitve, ki se izdajo večkrat letno ali celo mesečno za isto osebo.