Leta 2017 so tako imeli odprtih več kot 7 milijonov finančnih obveznosti do upnikov.

Agroruše se s slabimi poslovnimi rezultati srečujejo že več kot 10 let. Tako so v letu 2012 imele skoraj 3 milijone evrov izgube in so leta 2013 razglasile insolventnost ter s postopkom prisilne poravnave želele stabilizirati poslovanje. A javno dostopni podatki kažejo nasprotno, saj ima družba Agroruše od konca leta 2017 blokirane račune. Leta 2017 so tako imeli odprtih več kot 7 milijonov finančnih obveznosti do upnikov. Prav tako so že takrat zaostajali s plačilom davkov in prispevkov za socialno varnost ter s plačami svojim zaposlenim. Skladno z veljavno zakonodajo je družba od konca leta 2017 nelikvidna. Kako je mogoče, da še vedno posluje, smo povprašali njenega direktorja Veselina Djurovića, ki je prek kratkim v intervjuju za naš medij predstavljal drugačno sliko o delovanju podjetja.

Nanj smo naslovili naslednja vprašanja:

Vaše podjetje Agroruše ima blokirane račune. Kako vam z blokiranimi računi več sto dni še uspeva poslovati?

Iz Aroruš ste si po podatkih iz AJPESA preko z vami povezanih družb izplačali več kot dva milijona evrov. Leta 2013 ste za Finance zatrdili, da boste sredstva Agrorušam vrnili naslednje leto torej leta 2014. Koliko sredstev od dve milijonov ste do danes vrnili Agrorušam?

Z vašimi naložbami v tujino ste po vaših besedah začeli leta 2007. Kako ste investirali v nove dejavnosti, če ste v vaši primarni dejavnosti ustvarjali izgubo?

Koliko prihodkov ste ustvarili iz dejavnosti v tujini?

Prejeli ste dve državni pomoči 800.000 evrov in dolgoročni kredit v višini 1,5 milijona evrov dolgoročnega državnega kredita. Kako boste vrnili državni kredit, če imate že več sto dni blokirane račune in že več kot deset let poslujete z izgubo.

Kako tekoče poplačujete dobavitelje in druge partnerje, če imate blokirane račune?

S strani Veselina Djurovića smo prejeli zgolj odgovor:

»Zaradi ponovljenih grozenj s smrtjo namenjeni meni in clanom moje druzine po nasvetu odvetniske pisarne in organov pregona do 26.12 ne bom dajal nobenih izjav.
Po tem datumu ko se bodo predvidoma zakljucili vsi postopki pa sem vasem mediju na voljo.«

Njegov odgovor objavljamo v originalu. Naj ob tem dodamo, da je tema našega članka družba Agroruše in da najostreje obsojamo vsakršne grožnje in izsiljevanje. Prejete vsebinske odgovore bomo objavili takoj, ko jih bomo prejeli, saj nam kljub našim prošnjam in klicem, razen dopisa niso uspeli odgovoriti.

Politične aktivnosti in koristi

Pri tem so zanimivi tudi javni podatki o političnih aktivnostih družbe Agroruše, ki jih je v intervjuju za naš medij potrdil njen direktor Veselin Djurović. Povedal je, da ima s politiki doma in v tujini dobre izkušnje ter »korektne odnose.« Podatki o lobističnih stikih kažejo na aktivnosti, predvsem na Ministrstvu za pravosodje.

Država skupaj za 2,3 milijona davkoplačevalskega denarja v pomoč družbi Agroruše

Kako Agrorušam na pomoč priskoči država – politiki. Leta 2012 so prihodki družbe drastično upadli, iz 10 milijonov na 2,3 milijona evrov,  podjetje je ustvarilo 2,9 milijona evrov izgube. Agroruše so aprila 2013 razglasile insolventnost, družbo so skušali rešiti s prisilno poravnavo. Takrat je dolg ločitvenim upnikom znašal kar 5,4 milijona evrov.  Tik pred stečajem je podjetje rešila vlada Alenke Bratušek, ki mu je dodelila 800.000 evrov državne pomoči, kljub temu, da se je zavedala, da je podjetje visoko stečajno ogroženo. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo nikoli ni odgovorilo na vprašanje, kako so lahko Agroruše dobile državno pomoč v višini 800.000 evrov, potem ko je podjetje posodilo skoraj milijon evrov lastniku in direktorju, ta pa je bil tedaj tudi v kazenski preiskavi zaradi suma korupcije. Julija 2014 je vlada Agrorušam ponovno odobrila državno pomoč v obliki 1,5-milijonskega zelo ugodnega dolgoročnega posojila. Po besedah direktorja Djuroviča: »1,5 milijona dolgoročnega kredita državne pomoči s strani gospodarskega ministrstva, ki zapade v plačilo v letu 2027«. A slovenski davkoplačevalci denarja, ki ga je vlada Alenke Bratušek takrat posodila Djurovićevim Agrorušam po vsej verjetnosti ne bodo nikoli več videli, saj je država kot upnica šele na petem mestu v vrstnem redu za poplačilo. Prej bo potrebno poplačati milijone evrov ostalim upnikom.

Sebi in svojim družbam več kot 2 milijona kreditov iz Agroruš. Niti evra še ni bilo vrnjenega?

Kljub temu si je direktor in solastnik Veselin Djurović od Agroruš v obdobju do leta 2012 izplačal 922.000 evrov v obliki posojil. Agroruše so kasneje dale še posojilo družbi v lasti lastnika Agroruš v višini 1,1 milijona evrov. Skupaj je torej direktor Djurović več kot 2,2 milijona kreditov dal sebi in povezanim družbam za, po njegovih besedah, »investicije v tujini«. Od teh več kot dva milijona evrov do danes družbi Agroruše ni bilo vrnjenega niti evra in to kljub temu, da je Djurović leta 2013 za časopis Finance javno zatrdil, da bo sredstva Agrorušam vrnil leta 2014. Ali se zaradi nevrnjenih sredstev in trenutnega poslovanja zavitega v meglo že več let javno dogaja oškodovanje upnikov?

Po nedavnem intervjuju Veselina Drurovića za naš medij, smo prejeli podatke, da se izdelki Agroruš zaradi blokiranih poslovnih računov prodajajo preko tretjih oseb in drugih družb po bistveni nižjih cenah od tržnih. Od teh tretjih družb naj bi Agroruševe izdelke odkupovale tudi nekatere slovenske trgovske verige in kmetijske zadruge. V kolikor bi se sporni modeli poslovanja potrdili, bi to pomenilo, da se s finančnimi obvodi škoduje matičnemu podjetju in še vedno nepoplačanim upnikom. Skoraj sigurno bi ta način poslovanja, zaradi že več kot desetletje slabih poslovnih rezultatov in s cenami, ki so pod tržnimi, za podjetje pomenil propad. Zato smo na direktorja Djurovića naslovili vprašanja o tem kako trenutno poslujejo, saj je za naš medij pred časom povedal le: »podjetje ima blokirane račune, vendar družba proizvaja in posluje v omejenem obsegu

Najprej po dogovor na banko. Kasneje prijava korupcije.

Veselin Djurović je zaradi prezadolženosti svojega podjetja po njegovih besedah večkrat poskušal doseči dogovor z bankami upnicami o reprogramiranju posojil, a neuspešno, saj banke več kot očitno niso pristale na odpis dolgov. Kasneje se je tudi v soju žarometov nacionalne televizije odvila prijava bančne korupcije. Ta naj bi se dogajala marca lani, ko naj bi Djuroviću uslužbenca mariborske poslovalnice Hranilnice LON Matjaž Majcen januarja 2018 želel, v zameno za 170.000 evrov nedovoljene nagrade, urediti odpis 50 odstotkov od 1,7 milijona evrov težkih terjatev NKBM do podjetja Agroruše. A tukaj se zgodi nenavadna praksa prijave korupcije, saj Djurović izsiljevanja glede podkupnine ni takoj prijavil policiji. Najprej je odšel na sestanek k upravi NKBM. Kasneje, ko je po sestanku banka obvestila pristojne organe o sumih kaznivih dejanj, je Djurović, več kot teden dni kasneje, odšel na policijo. Zakaj najprej na banko, šele teden kasneje na policijo prijavljati kazniva dejanja? Ali je upal na dogovor z banko? To ve najbrž le gospod Djurović.