Cena zlata, ki velja za eno varnejših naložb v času krize, je včeraj dosegla 1767 dolarjev za 31,1-gramsko unčo, kar je okoli 13 dolarjev več kot v ponedeljek in največ od leta 2012.

Na trenutno rast cene zlata, h kateremu se vlagatelji radi zatečejo v kriznih časih, po navedbah dpa vpliva več dejavnikov, med drugim negotovost vlagateljev glede razvoja pandemije koronavirusa, napeti odnosi med ZDA in Kitajsko ter nizka raven obresti v številnih državah, poroča nemška tiskovna agencija dpa. 

Včeraj je bil dodaten dejavnik oslabitev dolarja. Z zlatom se trguje v dolarjih, zato je ta žlahtna kovina ob nižjem tečaju dolarja za vlagatelje iz držav z drugimi valutami cenejše, večje povpraševanje pa spodbudi višje cene, poroča dpa.

Cena zlata je sicer še precej pod vrhom iz leta 2011, ko je v času dolžniške krize v območju z evrom dosegla 1921 dolarjev za unčo.

Nafta znova cenejša

Cene nafte so se danes nekoliko znižale. Za 159-litrski sod severnomorske nafte brent, ki bo dobavljena avgusta, je bilo treba zjutraj po evropskem času odšteti 42,59 dolarja, kar je štiri cente manj kot ob koncu trgovanja v torek.

Zahodnoteksaška lahka nafta za dobavo v avgustu se je pocenila za 15 centov na 40,22 dolarja.

Podatki zasebnega ameriškega naftnega inštituta API so pokazali, da so se ameriške zaloge surove nafte minuli teden zvišale. Uradni podatki ministrstva za energijo bodo objavljeni danes, pričakovati pa je, da so zaloge dosegle novo rekordno vrednost, poroča dpa.

Obsežne zaloge so posledica manjšega povpraševanja po nafti in derivatih, kot je bencin, v času koronavirusne krize. Velike proizvajalke nafte, med njimi Savdska Arabija in Rusija, so omejile proizvodnjo in cene nafte so se v minulih tednih strmo vzpele, trenutno so na najvišji ravni v zadnjih treh mesecih.