Modna industrija se sicer zdi prestižna, a je resnica daleč od tega. Ob tem, da je ena glavnih onesnaževalk planeta, je kriva za izkoriščanje delavcev držav tretjega sveta. Tako poceni oblačilo, ki ga z veseljem kupite, naj ne pomeni veselja, ampak opomin na krvavo in umazano zgodbo, ki jo vsak kos skriva v sebi.

Večina tekstilnih izdelkov, ki jih nadenemo nase, prihaja iz držav tretjega sveta, kjer zanje za mizerne plače v nemogočih razmerah prisilno delajo otroci in druga poceni delovna sila. Modna industrija, ki se s svojo prestižnostjo kiti le na površju, ob izkoriščanju delavcev skriva še obsežno onesnaževanje okolja. Kot navaja RTV Slovenija, v tekstilni industriji nastane kar 20 odstotkov vseh odpadnih voda, proizvodnja in reciklaža oblačil pa letno v zrak pošljeta več kot milijardo ton ogljikovega dioksida.

Delavci, ki mnogokrat delajo v nečloveških razmerah in za to dobijo komaj kak evro plače, so pogosto izpostavljeni strupenim, rakotvornim kemikalijam, ki jih najdemo v topilih, barvah in kovinah.

Hitra moda hitro v smeteh

Čeprav so naša oblačila, ki jih najdemo v nakupovalnih centrih tako poceni, jih trgovine nikdar ne prodajo v celoti. Tako letno zavržemo kar 93 ton tekstila, v Sloveniji to pomeni med 15 do 20 kilogramov oblačil na prebivalca na letni ravni. Barbara Zorko iz organizacije Ekologi brez meja je v prispevku na RTV Slovenija svoje videnje problematike pojasnila takole: »Nekatere raziskave kažejo, da naj bi danes kupili približno 60 odstotkov oblačil več kot pred desetimi leti. In razlogov za to je več. Poleg hitre mode je dejstvo, da so oblačila zelo poceni, zato si jih lahko privoščimo. Oblačila so tudi vedno slabše kakovosti, zato jih velikokrat oblečemo le nekajkrat ali pa nikoli.«

Hitra moda skriva še en problem – večina oblačil je iz sintetičnih vlaken, belil, barvil in kemikalij, ki pa jih je težko reciklirati.

Ne zavrzimo, podarimo

Oblačil, ki jih ne želimo več obleči, pa nam ni potrebno odvreči, saj jih lahko podarimo ali pa odnesemo dobrodelnim organizacijam, v centre ponovne uporabe ali izmenjevalnice oblačil. Še posebej poznani so zabojniki organizacije Humana, v katerih so lani v Sloveniji zbrali 1799 ton oblačil, od koder se jih pošilja v države Balkanskega polotoka, pa tudi Afrike.

Začarani krog hitre mode

Kot zapiše RTV Slovenija, kar 60 odstotkov oblačil, ki jih nosimo v Sloveniji, pride iz Bangladeša. Ustanoviteljica Zadruge BUNA in vodja Pravične trgovine 3MUHE je povedala: »Tam pravkar protestirajo zaradi neprimernih delovnih razmer in prenizkega plačila. Ta oblačila, ko jih mi ponosimo in jih ne damo v ponovno uporabo pri nas, se vrnejo na začetek. Morda ne ravno v Bangladeš, zagotovo pa se vrnejo v Afriko, od koder prihaja bombaž, iz katerega so oblačila. In kaj se v teh državah dogaja? Afričani so imeli vzpostavljeno pridelavo bombaža in predelavo v tekstilije, izdelavo oblačil. Danes te industrije ni več, omejeni so zgolj na proizvodnjo bombaža, saj tega predelujejo v Aziji. Iz Azije oblačila pridejo k nam, mi jih dvakrat, trikrat oblečemo in jih pošljemo nazaj v Afriko, kjer se prodajajo na kilograme. Afričani v bistvu zelo poceni kupujejo naša nošena ali nerabljena oblačila in zaradi tega ne morejo podpirati svoje proizvodnje, kar pa vodi v propad njihovega gospodarstva.«

Ali res potrebujete novo majico?

Nujno je, da se modna industrija ustavi, upočasni, saj presežki sočasno s pretirano masovno produkcijo ne koristijo nikomur. In čeprav je lepo imeti polno omaro oblačil, nas kopičenje tekstilnih odpadkov postopoma utesnjuje. Tekstilna industrija izdela kar 150 milijard kosov oblačil letno, kar tri četrtine tega pa končajo v sežigalnicah ali na odpadih. Čas je, da modna industrija prevzame odgovornost, na vsakem potrošniku pa prav tako stoji odločitev za nakup nove poceni majice. Jo res potrebujete?