V nasilnih protestih je umrlo že 19 ljudi, sedaj pa je množičen protest dosegel skorajda katarzične razsežnosti, saj so se protesti spontano prelevili v “techno party”.

V Čilu so protesti pred tednom dni izbruhnili zaradi povišanja cen vozovnic javnega prevoza, nato pa so se sprevrgli v nezadovoljstvo zaradi družbene razslojenosti in liberalne gospodarske politike vlade. V petek so izbruhnili izgredi in spopadi protestnikov s policijo, pa tudi plenjenje in požiganje trgovin, lokalov, avtobusov, avtomobilov in druge zasebne lastnine. V nasilnih protestih je umrlo že 19 ljudi, sedaj pa je množičen protest pridobil primesi nečesa katarzičnega, saj so se protesti spontano prelevili v techno party. Iz ulice nasilja so prešli v ulice plesočih, vse to v spremljavi vodnih topov, ki protestnike očitno še bolj podžigajo v plesu.

Chilean people protesting with techno music 🎶 😍

Gepostet von Techno Festival am Freitag, 25. Oktober 2019

Najhujši izgredi po letu 1990

Izgredi, ki so izbruhnili prejšnji petek, spremljajo pa jih spopadi s policisti, ropanje, požiganje trgovin, lokalov, avtobusov in avtomobilov, so najhujši v Čilu po ponovni vzpostavitvi demokracije po desničarski diktaturi generala Augusta Pinocheta v obdobju 1973-1990.

Čilski predsednik Sebastian Pinera je poskušal ublažiti napetosti z objavo načrta za odpravo nepriljubljenega izrednega stanja in nočne policijske ure, ki traja šest dni. “Pripravljamo načrt za normalizacijo življenja v naši državi (…) za ukinitev policijske ure in upajmo, da bomo odpravili izredno stanje,” je dejala Pinera.

Ob razglasitvi izrednega stanja so oblasti na ulice poslale približno 20.000 policistov in vojakov, ki so proti protestnikom uporabili solzivec in vodne topove. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, so odgovorni tudi za pet smrti, mediji pa so poročali tudi o mučenju in zlorabah protestnikov s strani varnostnih sil.

Najvišji BDP Latinske Amerike, a nezadovoljstvo raste

Čile ima z 20.000 dolarji enega najvišjih BDP na prebivalca v Latinski Ameriki, letos bo gospodarska rast predvidoma 2,5 odstotka, inflacija pa dva odstotka. Državljani so kljub temu nezadovoljni zaradi gospodarske politike vlade, ki je tako rekoč privatizirala vse zdravstvo in izobraževanje, zniževanje pokojnin in naraščajoči stroški osnovnih storitev pa še poglabljajo družbeno neenakost.