Na referendumu leta 1959 sta tovrstno zahtevo zavrnili kar dve tretjini švicarskih volivcev, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Še vedno obstajajo razlike med spoloma
Še dlje so na volilno pravico sicer morale čakati Švicarske v enem od 26 švicarskih kantonov, kantonu Appenzell Innerrhoden na severovzhodu države. Ženske so se morale za zagotovitev volilne pravice obrniti celo na zvezno sodišče, ki je leta 1990 odločilo, da imajo v tem kantonu tudi ženske volilno pravico.
Ženske so se morale za zagotovitev volilne pravice obrniti celo na zvezno sodišče, ki je leta 1990 odločilo, da imajo v tem kantonu tudi ženske volilno pravico.
“Še vedno obstajajo velike razlike v gospodarstvu, enako plačilo za oba spola še zdaleč ni uresničeno,” je ob obletnici dejala Ruth Dreyfuss, ki je leta 1999 postala prva predsednica Švice. Ob tem je izrazila obžalovanje, da politika ni storila več, da bi to spremenila.
V Sloveniji volilna pravica od leta 1920
V Sloveniji je bila splošna volilna pravica za ženske uzakonjena leta 1920, a so jo nato že čez manj kot leto dni preklicali. Slovenke so nato splošno volilno pravico dobile šele leta 1945.
Po raziskavi Svetovnega gospodarskega foruma je razlika med spoloma najmanjša na Islandiji, sledijo pa Norveška, Finska, Švedska in Nikaragva. Švica se je znašla na 18. mestu. Slovenija je na 36. mestu. Med slovenskimi sosedami se je Avstrija uvrstila na 34. mesto, Italija na 55., Hrvaška na 60. in Madžarska na 105. mesto.
Nova Zelandija je bila leta 1893 prva država na svetu, ki je uveljavila volilno pravico žensk. V Evropi pa je to pravico ženskam leta 1906 kot prva podelila Finska, ki je bila takrat še pod rusko vrhovno oblastjo.
Po raziskavi Svetovnega gospodarskega foruma je razlika med spoloma najmanjša na Islandiji, sledijo pa Norveška, Finska, Švedska in Nikaragva. Švica se je znašla na 18. mestu. Slovenija je na 36. mestu. Med slovenskimi sosedami se je Avstrija uvrstila na 34. mesto, Italija na 55., Hrvaška na 60. in Madžarska na 105. mesto.
