Začasna avstrijska kanclerka je izjavila, da zgodovinske prepovedi zloglasnega herbicida ne bo podprla zaradi zakonodajnih postopkov.

Julija 2019 je Avstrija kot edina evropska država zavzela močno stališče, da bo prepovedala zloglasen herbicid glifosat, ki dokazano povzroča raka (o tem pričajo zgodovinske tožba v ZDA, kjer so bile oškodovancem zaradi raka, dokazano povezanega s herbicidpom glifosat, povrnjene vrtoglave vsote). Sedaj je le še nekaj tednov do Dneva D, ko bi naj nov zakon v Avstriji dokončno obveljal. A kot kaže, se vse utegne spremeniti. Glifosatu v prid. Začasna avstrijska kanclerka Brigitte Bierlein je namreč izjavila, da zaradi “zakonodajnih postopkov” ne bo podprla prepovedi, poročajo za Washnington Post.

Kanclerka je dejala, da EU predpisi terjajo, da se izvršilno komisijo EU obvesti pred sprejetjem osnutka zakona, toda to se ni zgodilo. Kot je pojasnila, je njen zadržek povezan izključno z zakonodajnimi postopki in ne z njenim mnenjem glede prepovedi glifosata.

Izgovor zaradi pritiska korporacij?

Aktivisti pa menijo drugače. V neprofitni organizaciji Sum of Us so prepričani, da gre pri navedenem pojasnilu kanclerke v resnici za izgovor zaradi pritiska močnih lobijev. Korporacije, katerim herbicid prinaša velike zaslužke, bi naj že od vsega začetka napovedane prepovedi tolkle po avstrijski vladi. Nemški koncern Bayer, ki je v nedavni preteklosti prevzel giganta Monsanto, je takoj po napovedani prepovedi slednjo označil za napačno potezo, od EU pa zahteval, da prepovedi ne podpre.

A zgodilo se je ravno nasprotno. Evropska unija je potek dogodkov mirno spremljala, težnje korporacij pa ni podprla, kar je na široko odprlo vrata možnosti drugih držav EU, da tudi same brez večjih težav zaprejo vrata korporacijam. Nemčija je recimo napovedala, da bodo glifosat prepovedali do leta 2023.