Predsednik Upravnega odbora Nove ljubljanske banke je na tiskovni konferenci Kopaonik biznis foruma dejal, da je nakup Komercijalne banke za njega privilegij in obveza ter izrazil ponos, da je Vlada Republike Srbije videla v NLB pravega partnerja za to banko.

Nov brand NLB Komercijalna banka

»Te dni se je veliko pisalo o tem, ali bomo zadržali znamko Komercijalne banke. Zadržali jo bomo, ker smo impresionirani, kako je ta znamka sprejeta. Tako bo nova znamka NLB Komercijalna banka«, je dodal Brodnjak. Kot piše beograjska Politika, je bila Srbija po njegovih besedah že od nekdaj za NLB najbolj zanimiv trg in da jim je bilo potrebno nekaj let, da smo kupili še kaj dodatnega. NLB Beograd je do sedaj imela odlične rezultate, ampak šlo je za »malo operacijo«.

Zadržali jo bomo, ker smo impresionirani, kako je ta znamka sprejeta. Tako bo nova znamka NLB Komercijalna banka«

»Nameravamo zgraditi resno zgodbo s Komercijalno banko. Postali bomo eden od treh najpomembnejših igralcev na trgu z več kot 10 odstotkov deleža na trgu, preostane nam samo še transakcija z banko,« navaja Brodnjak. »Prvi korak NLB bo pridobitev vseh soglasij regulatorjev pri prevzemu banke. »Do takrat ne bomo šli v banko,« je dodal. Je pa potrebno čim prej narediti te neobhodne korake, da bo NLB vzpostavila standarde poslovanja te skupine tudi v sami Komercijalni banki. »Ker smo že prisotni v Srbiji, ne bomo imeli dveh bank, ampak bo to ena banka.«

Ostala bo srbska banka z lastnikom, ki pozna trg in želi investirati

Poudaril je, da NLB vidi velik potencial v Komercijalni banki glede na to, da ima močno in prepoznavno znamko. Sicer banka trenutno ni v idealnem stanju, ampak ima izreden potencial. »Ne bi šli v Komercijalno banko, če ga ne bi prepoznali. Izboljšali bomo procese in uvedli nove produkte, banka bo zelo aktivna na trgu«, je sporočil Brodnjak. »Prav tako bo Komercijalna banka ostala lokalna, oziroma, srbska banka, z lastnikom ki pozna trg in želi investirati na tem trgu.«

Na vprašanje, če bodo zaradi uvajanja digitalnih storitev v bančnem sektorju zmanjšali število zaposlenih v Komercijalni banki, je odgovoril, da je to fenomen celotne panoge, tudi same banke. »V NLB banki v Sloveniji smo v osmih letih zmanjšali število zaposlenih z 4.200 na 2.600, oz. nas bo 2.100 v petih letih« ter dodal, da ne more o zmanjševanju delovne sile zaenkrat doreči nič natančnega, čeprav bo v regiji, v bančnem sektorju, generalno manj zaposlenih.

Z druge strani bo več zaposlenih v razvoju podatkov in informacijskih tehnologijah kot pa v organih banke, ki se ukvarjajo z zbiranjem podatkov.

Cena za Komercijalno banko ni nizka

Na vprašanje, če je cena, po kateri je NLB kupila Komercijalno banko, nizka, je odgovoril da ni, če se primerja s tem, za koliko so bile prodane banke v Sloveniji, in to tiste, ki so imele 25-odstotni tržni delež. »Vidi se, da so to danes realne cene in da je tako celo v regiji« in dodal, da niti ostali niso ponudili več za nakup Komercijalne banke.

Na vprašanje, kako bodo financirali nakup oz. prevzem banke, je povedal, da tukaj ni nobenih problemov, ker so že zagotovili financiranje tega nakupa s subordiniranimi obveznicami in ne bo potrebe po dokapitalizaciji banke.

Glede odkupa deleža malih delničarjev je pojasnil, da v tem trenutku tega ne bo, saj poslujejo tudi na drugih trgih, kjer imajo male delničarje na primer v Severni Makedoniji, kjer to odlično deluje. Delajo transparentno in verjamejo, da so lahko z njimi dolgoročni partnerji.

Glede odkupa deleža malih delničarjev je pojasnil, da v tem trenutku tega ne bo, saj poslujejo tudi na drugih trgih, kjer imajo male delničarje na primer v Severni Makedoniji, kjer to odlično deluje. Delajo transparentno in verjamejo, da so lahko z njimi dolgoročni partnerji.

Umetniške slike so »blago, ki se ne prodaja«

Novinarje je tudi zanimalo, kaj bo z vrednimi umetniškimi slikami, ki so v lastni Komercijalne banke, oziroma, če jih bodo prodali. Brodnjak je odgovoril, da prodaje ne bo in pojasnil, da je NLB največji zbiratelj moderne slovenske umetnosti, slednje pa za njih predstavlja »blago, ki se ne prodaja«.

Poudari še, da je NLB v Sloveniji in regiji veliko vlagala v zdravstveni sistem, nabavo opreme kot tudi podpirala kulturo. NLB po njegovih besedah vlaga v regijo, prisotna je v vseh državah, plan banke pa je, da vstopi tudi na albanski in hrvaški trg.

»Verjamemo, da je to prava ideja. Pozdravljam iniciativo malega Šengna, verjamem da bodo tudi ostale države to sprejele ter da se za kapital, blago in storitve odprejo vrata. To je tudi eden od načinov, da zadržimo mlade«, je poudaril Blaž Brodnjak, predsednik uprave Nove Ljubljanske banke.

 

Brodnjak še predlaga, da je potrebno zgraditi platformo za promocijo gospodarstva v regiji, ker bo to vplivalo na rast gospodarstev vseh držav. Zaradi tega bo banka strateški partner Srbije in regije. Komercijalna banka bo tudi močan partner agrobiznisa v Srbiji, glede na to da je veliko število kmetijskih posestev v Komercijalni banki, in bodo na ta način pridobili dodatni potencial.

Pozdravil je tudi idejo »malega šengna« ter ocenil, da bi del te iniciative morala biti tudi Hrvaška in Slovenija. »Verjamemo, da je to prava ideja. Pozdravljam iniciativo malega šengna, verjamem da bodo tudi ostale države to sprejele, da se za kapital, blago in storitve odprejo vrata. To je tudi eden od načinov da zadržimo mlade«, je poudaril Blaž Brodnjak, predsednik uprave Nove Ljubljanske banke.