Je aplikacija res edina alternativa, “da ne zapremo držav, kot sporoča predsednik vlade, Janez Janša? Slovenski informacijski poooblaščenec aplikaciji odločno nasprotuje. Kakšno je vaše mnenje, si boste aplikacijo naložili na svoj telefon?

Aplikacija, ki jo uspešno razvijata tako Apple kot Google, deluje v skladu s strogim evropskim zakonom o varstvu osebnih podatkov. Je decentralizirana, kar pomeni, da se vsi podatki shranjujejo le v aplikaciji posameznega uporabnika. Le v Franciji je zadeva centralizirana in s podatki upravlja vlada.

Aplikacija na mobilni napravi poda posebno kodo in jo širi s pomočjo bluetootha. Če sta dve mobilni napravi več kot 15 minut v neposredni bližini (manj kot 2 metra narazen), si napravi shranita kodi. Lastnik ene od naprav lahko kasneje o svoji morebitni okužbi obvesti upravo aplikacije, ki bo na vse mobilne naprave, ki so v bližini okuženega, poslala varnostna obvestila. Več o delovanju aplikacij si oglejte tukaj.

Najboljša aplikacija doslej v Nemčiji

Doslej so  takšne aplikacije razvili v Franciji, Italiji, Nemčiji in na Danskem. Nemška Corona Warn aplikacija naj bi po mnenju njihovih strokovnjakov bila najbolje narejena spletna zadeva za preprečevnje okužb. V prvih 24 urah naj bi jo na svoje mobilne naprave naložilo okoli 6,5 milijona ljudi, kar predstavlja približno 8 % celotnega nemškega prebivalstva. Kako deluje nemška »antikorona« aplikacija, si lahko pogledate tukaj. Podobne aplikacije kmalu pričakujejo še v Veliki Britaniji in pri naših južnih sosedih, Hrvatih.

Da bi aplikacije zares prispevale k zajezitvi drugega vala epidemije, bi jih moralo uporabljati veliko več uporabnikov kot sedaj. Po mnenju strokovnjakov z britanske prestižne univerze Oxford, bi za uspešno zajezitev epidemije, aplikacijo moralo uporabljati okoli 60 % prebivalcev posamezne države.

Po mnenju strokovnjakov z britanske prestižne univerze Oxford, bi za uspešno zajezitev epidemije, aplikacijo moralo uporabljati okoli 60 % prebivalcev posamezne države.

Nemški strokovnjaki so drugačnega mnenja in sicer trdijo, da je dovolj, če ob upoštevanju vseh zdravstveno-varnostnih predpisov aplikacijo uporablja okoli 20 % prebivalcev. Vprašanje je tudi, koliko ljudi bi o svojem pozitivnem testiranju na Covid-19 obvestilo upravljalce aplikacije, kajti to lahko storijo samo prostovoljno.

Glavni razlog za počasno uveljavljanje aplikacij je verjetno strah ljudi pred vdiranjem v zasebnost. Tako so na primer na Norveškem aplikacijo za preprečitev širjenja okužb že ukinili. To so storili po pritožbi uporabnikov, da gre za poseganje v zasebnost ljudi, ki aplikacijo koristijo. Menili so tudi, da aplikacija ni potrebna, saj je začelo število novih okužb padati.

Janša: Aplikacija edina alternativa “da ne zapremo držav”

Predsednik vlade Janez Janša se je v sredo udeležil spletne razprave o izzivih Evropske unije v organizaciji Fundacije za državljansko Madžarsko. V razpravi z nazivom Necenzurirana Evropa sta poleg Janše sodelovala madžarski premier Viktor Orban in srbski predsednik Aleksandar Vučić.

Po njegovih besedah je to tudi edina alternativa, da se lahko nadaljuje turistična dejavnost, “da ne zapremo držav”. “Tu potrebujemo Evropo, tako da imamo eno aplikacijo za celotno Evropo, kajti sposobni moramo biti zaznati okužbo,” je dejal slovenski predsednik vlade.

“Bolj pomembno je, da virus premagamo. Dokler nimamo delujočega zdravila ali cepiva proti Covid-19, lahko delno normalizacijo zaživimo, samo, če bomo imeli dostopno aplikacijo za sledenje okužbe,” je v zvezi s koronavirusno krizo še dejal predsednik vlade Janez Janša. Po njegovih besedah je to tudi edina alternativa, da se lahko nadaljuje turistična dejavnost, “da ne zapremo držav”. “Tu potrebujemo Evropo, tako da imamo eno aplikacijo za celotno Evropo, kajti sposobni moramo biti zaznati okužbo,” je dejal slovenski predsednik vlade. “Še vedno ne vemo, kakšne bodo posledice epidemije, a približno vemo, kako naj se s tem spopademo, da bomo učinkoviti,” je ob tem še dodal.

Sporna določba s katero bi lahko različni organi pridobivali naše podatke

Uradni govorec kriznega štaba, Jelko Kacin je na eni izmed tiskovnih konferenc poudaril, da si Slovenija prizadeva k uveljavitvi mobilne aplikacije za namene preprečevanja širjenja virusa. Za uvedbo in delovanje aplikacije bo pristojno ministrstvo za javno upravo. Čeprav vlada že napoveduje uvedbo takšne aplikacije, njen datum še ni znan.

Informacijski pooblaščenec je Državnemu zboru že 2.7. posredoval mnenje na predlog Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19, ki uvaja aplikacijo za sledenje stikov kot obvezno za okužene in tiste v karanteni ter novo pravno podlago za obdelavo identifikacijskih podatkov in lokacij oseb, zoper katere je izrečen ukrep omejevanja gibanja po zakonu o nalezljivih boleznih.

Poslance opozarjajo na sporno določbo 24. člena, ki jo gre brati v smislu pooblastila, da lahko nedoločen nabor organov za namen nadzora nad upoštevanjem karantene od nedoločenega nabora virov podatkov, t. j. različnih ponudnikov s področja elektronskih komunikacij pridobiva nedoločen nabor identifikacijskih  podatkov in podatkov o lokaciji te osebe, t. j. o lokaciji njenega telefona ali druge naprave.

Poslance opozarjajo na sporno določbo 24. člena, ki jo gre brati v smislu pooblastila, da lahko nedoločen nabor organov za namen nadzora nad upoštevanjem karantene od nedoločenega nabora virov podatkov, t. j. različnih ponudnikov s področja elektronskih komunikacij pridobiva nedoločen nabor identifikacijskih  podatkov in podatkov o lokaciji te osebe, t. j. o lokaciji njenega telefona ali druge naprave.

Po mnenju Informacijskega poooblaščenca se nedopustno niža standarde za pridobivanje podatka o lokaciji posameznika, celo pod standard, ki velja za pridobivanje enakovrstnega podatka v kazenskem postopku (običajno je zato potrebna odredba sodišča). Iz 24. člena izhaja tudi možnost, da različni ponudniki elektronskih komunikacij (operaterji, ponudniki aplikacij, drugih elektronskih storitev, nosljivih ali drugih pametnih naprav) lahko beležijo identifikacijske podatke in podatke o lokaciji posameznikov, tudi če ti v to niso privolili.

Skrb Informacijskega pooblaščenca je dodatno, da določba omogoča tudi beleženje podatka o lokaciji pri nameravani aplikaciji za beleženje stikov, ki naj lokacije sploh ne bi beležila. Tak ukrep v času poletnih počitnic in pogostih prehodov meje v sosednje države z manj ugodno epidemiološko sliko lahko zadeva potencialno veliko število posameznikov, državljanov Slovenije, katerih podatke o lokaciji bi bilo mogoče spremljati.

Podoben ukrep slednja lokacijam je bi predlagan v prvem interventnem zakonu v času COVID-19 krize (sporni 104. člen), ki zaradi velikega nasprotovanja ni bil sprejet. Državnemu zboru Informacijski pooblaščenec je zato predlaga, da tudi tokrat take določbe ne podpre.

Življenje in zdravje ljudi bo po ministrovih besedah mogoče zavarovati z mobilno aplikacijo

Življenje in zdravje ljudi bo po besedah ministra Janeza Cigler Kralja mogoče zavarovati z mobilno aplikacijo za obveščanje o stikih z okuženimi. Predlog zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val covida-19 daje pravno podlago, ki se obravnava na aktualni seji Državnega zbora. Namestitev in uporaba mobilne aplikacije bo prostovoljna in brezplačna, razen za tiste v karanteni in potrjeno pozitivne. V teh primerih si bo moral posameznik mobilno aplikacijo obvezno namestiti, je povedal.

Namestitev in uporaba mobilne aplikacije bo prostovoljna in brezplačna, razen za tiste v karanteni in potrjeno pozitivne. V teh primerih si bo moral posameznik mobilno aplikacijo obvezno namestiti, je povedal.

“Menimo, da lahko s takšnimi preventivnimi ukrepi dobro zavarujemo življenje in zdravje ljudi, nenazadnje je naša dolžnost, da varujemo sebe in druge, in pravica vseh nas, da smo varovani pred morebitno okužbo,” je o aplikaciji, ki ji številni nasprotujejo, dejal Cigler Kralj.

Opozicija kritična do uvedbe aplikacije

Nekaj opozicijskih strank, med njimi tudi Socialni demokrati (SD) je glede same aplikacije podalo nekaj pripomb. Gre predvsem za varovanje osebnih podatkov. Prav tako se v SD sprašujejo kdo bo razpolagal s podatki, pridobljenimi iz aplikacije. Absolutno nasprotujejo 103. členu, ki policiji omogoča razpolaganje s podatki o okuženih osebah. »Socialni demokrati ocenjujemo, da omenjeni člen grobo posega v osnovne človekove pravice, da ni utemeljen, zakonska določba ni dovolj jasna, je časovno neomejena in je kot taka nedopustna.« so še zapisali.