Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1990 1. oktober razglasila za mednarodni dan starejših. Ob tem ni določila starostne meje, pri kateri naj bi se začela starost, kar je razumljivo, saj je pričakovano trajanje življenja ob rojstvu v posameznih državah zelo različno in so razlike v vrednosti tega kazalnika med državami lahko zelo velike.
Povprečni letni dohodek starejše osebe je bil v letu 2015 9443 evrov
Delež starejših v Sloveniji se po podatkih Statističnega urada RS (Surs) povečuje. V letu 2010 so starejši predstavljali 16,5 odstotka, na začetku leta 2017 pa že 19,1 odstotka prebivalstva. V domovih za starejše je 1. januarja letos prebivalo 16.784 prebivalcev, starih 65 ali več let.
Podatki iz leta 2015 kažejo, da osebe iz te starostne skupine nimajo dovolj visokega dohodka, da bi lahko same plačevale bivanje in najzahtevnejšo oskrbo v domu za starejše. Povprečni letni dohodek starejše osebe, ki je prebivala v enočlanskem gospodinjstvu, je bil v letu 2015 9443 evrov.
Starejši se udeležujejo športnik in kulturnih prireditev
Starejši v Sloveniji so se doslej bolj kot njihovi evropski vrstniki udeleževali prireditev. Po podatkih iz leta 2015 se je vsaj enkrat v 12 mesecih pred anketiranjem udeležilo kakšne kulturne ali športne prireditve 66 odstotkov prebivalcev, starih od 65 do 74 let. Med vsemi toliko starimi prebivalci EU je bilo takih 57 odstotkov.
Tudi prostovoljno delo so starejši v Sloveniji opravljali v večjem odstotku kot starejši v celotni EU. Organizirano prostovoljno delo je v Sloveniji opravljalo 22 odstotkov teh oseb (od 65 do 74 let), v celotni EU pa 20 odstotkov, neorganizirano prostovoljno delo v Sloveniji 39 odstotkov, v celotni EU pa 23 odstotkov. Politično aktivni so bili starejši v celotni EU v večjem odstotku (12 odstotkov) kot njihovi slovenski vrstniki (osem odstotkov).
Večina starostnikov v Sloveniji s slabim zdravstvenim stanjem
Čeprav so se starejši v Sloveniji na nekaterih področjih vključevali v družbo v večjem obsegu kot njihovi evropski vrstniki, je marsikomu tako udejstvovanje preprečevala bolezen. V letu 2016 je približno četrtina prebivalcev, starih 65 ali več let, svoje zdravstveno stanje ocenila kot slabo ali zelo slabo.
Prav bolezen je bila v letu 2015 po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije najpomembnejši razlog (za 62 odstotkov), da so se starejši odločili za preselitev v dom starejših občanov, sledila so hujša duševna obolenja (zaradi tega jih je odšlo v dom 13 odstotkov).
Starostniki na internetu največkrat iščejo informacije o zdravju ali poslušajo glasbo
Internet so v letu 2016 v večji meri uporabljali starejši (od 65 do 74 let) v celotni EU kot njihovi vrstniki v Sloveniji. Rednih uporabnikov interneta je bilo namreč med prvimi 49 odstotkov, med drugimi pa 29 odstotkov.
So pa slovenski starostniki, ki so redno uporabljali internet, v večji meri kot evropski starostnikipošiljali in prejemali elektronsko pošto, brali novice, časopise in revije na internetu, na internetu iskali informacije o zdravju in poslušali glasbo.
STA
