Po dvigu nad 50.000 dolarjev (41.224 evrov) se je vrednost bitcoina sicer znižala za približno 500 dolarjev, a ostaja blizu tega pomembnega mejnika, navaja AFP.

Rast vrednosti te najstarejše in najbolj znane kriptovalute so v minulih tednih spodbujale izjave predstavnikov nekaterih velikih podjetij, predvsem ameriških, da gre za pomemben del prihodnosti svetovnega finančnega sistema. V bitcoin je med drugim vložil ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla.

Kriptovalute še naprej razdvajajo

Kriptovalute sicer medtem še naprej razdvajajo javnost. Zagovorniki jih vidijo kot prihodnost plačil in zavarovanje proti inflaciji v času, ko centralne banke po vsem svetu po pandemiji covida-19 pospešeno tiskajo denar. Kritiki jim očitajo pomanjkanje regulacije in nadzora, zaradi česar so priljubljene tudi pri kriminalcih in pri financiranju terorističnih dejavnosti.

Prav tako je še živ spomin na začetek leta 2018, ko so po hitri rasti in nato zlomu vrednosti bitcoina in drugih kriptovalut mnogi vlagatelji, ki so se za vlaganje v te valute celo zadolžili, pristali v velikih finančnih težavah. Mnogi so v takratni kriptomrzlici tudi postali žrtve goljufov.

STA