Po dveh urah, pri tem komadu, na tisti točki… Ni šlo več. Še oni na sedežih so, za hip, vstali. Zakaj? Ker ne verjamem v telo, rad bi te videl v srce. Na Soncu. Če pa je še vedno tak hit. Če pa se bo z rock’n’rollom premagalo virus. Če Siddharta.

Še zlasti se tako huronsko zaploska na takem, drugačnem, posebnem, koronakoncertu Siddharte, kjer frontman Tomi Meglič sam pove, da »so narejeni tudi takšni komadi, kjer človek umirjeno sede«. Da, so. Tudi akustični koncerti Siddhare so ognjeviti, toda na drugačen, bolj poglobljen način. Plamen, ki zagori navznoter.

Ampak ko je priletel Na Soncu in ko se je poslovilo z Orion Lady in dvema dodatkoma na edinstvenem Rotovškem trgu, kjer je letos Večerov oder, so bile roke v zraku in občutek je bil, da bo nekoč spet vse tako, kakor je nekoč že bilo. »To smo rab’l, Maribor, Lent, hvala!« se je zahvalil Tomi Meglič. Da, glasno upanje vedno obstaja.

Takoj pozitivna energija

Siddharta je prepričana, da je rock’n’roll najboljše zdravilo za te čase. In da bomo mi prej premagali korono, kakor da bi virus pokončal nas.

Siddharta je prepričana, da je rock’n’roll najboljše zdravilo za te čase. In da bomo mi prej premagali korono, kakor da bi virus pokončal nas.

Šele zdaj, ko spet vidimo več ljudi na kupu, se zdi, da verjamemo, kako skupaj zmoremo več. Vsaj tako je šlo razumeti, kadar je Meglič spregovoril z odra.

»Sami veste da je že pol leta od tega, kar smo se nazadnje lahko tako videli in preden smo lahko nazadnje tako recimo temu malo bolj naglas mešali energije med sabo. Lahko vam zaupam, da je že takoj, ko smo se zbrali, nastala neka pozitivna energija. Zdaj vidimo, zakaj smo tukaj: zaradi nas in vas. Hvala!« je rekel uvodoma, ko se je publika počasi privajala na novo realnost.

Dajva maske dol, ljubiva se takoj

Držal je besedo. Da bodo igrali dobri dve uri. Od uvodne Nastalo bo, sicer iz leta 2015, ki vsebuje za te čase nostradamovski »dajva raje svoje maske dol, ljubiva se takoj«, pa do sklepne Orion Lady. Nekateri verzi imajo v teh časih, ko se vestno nosi maske in razkužuje na vhodih, toliko bolj zasukan pomen. »Kje se bo ustavilo vse to?« je kar preluknjalo koronačas v pesmi Jaz. Zelo klavirska B Mashina ima še vedno »samo en dan je ostal, samo en dan« toliko bolj zlo slutnjo, kam smo skrenili. In da je zdaj najbolje, kadrr se podamo na Dolgo pot domov, ki je, tako Meglič, zelo iskreno iz odra, tudi primerna v časih, ko nam ne gre.

Da so vstopnice z razlogom pošle v ponedeljek praktično takoj, bojda se je štelo celo v minutah in ne urah, se je pa dalo videti, ko so prišli na vrsto začetki Siddharte. Dvajset let je bilo lansko jesen, kar je izšel prvenec Id. In iz njega sta prišli skladbi Nespodobno opravilo ter …, neuradno poimenovana tri pike, ki sta bili tudi v začetnih časih bolj pobožna želja na koncertih. Da, tudi to se je dalo slišati ob še toplih komadih iz zadnjega albuma Nomadi. Koncert, ki je rasel in rasel in prirasel v toplini spominov na neke druge čase. Nadkoncert.

Razprodani še trije koncerti na Večerovem odru

Seveda koncerti niso takšni, kakršni so bili. Stoji in sedi se narazen. Skupinsko objemanje in skakanje je sila omejena. Toda razporeditev na Rotovškem trgu je takšna, da so spredaj sedeži, v ozadju pa višje, barske mize, kar nudi različno izkušnjo. Večerov oder bo tako letos, kot kaže, imel neuradni status Glavnega odra, ki ga letos ni ne ob Dravi ne na Trgu Leona Štuklja. Nenazadnje že zato, ker se vstopnice tako dobro prodajajo: poleg Siddharte so že razprodani tudi koncerti Dan D, Vlada Kreslina ter nastop skupin Koala Voice in Mrfy.