Vse skupaj se bo pričelo z že tradicionalno povorko, ki se bo ob 20.30 uri pričela pri Sodnem stolpu, nadaljevala do Vodnega stolpa proti Trgu Leona Štuklja, ker bodo predstavili vse nastopajoče skupine letošnjega festivala Folkart. Na letošnjem festivalu nastopa kar sedem folklornih skupin, vsaka s svojim unikatnim ritmom. Skupek floklornih skupin, ki se bodo letos predstavile, je zelo pisan. Od Karibskega morja, do Vzhodne Evrope, obale Črnega morja, Afrike, nazaj v Slovenijo.
Kuba
Kuba je že v samem bistvu povezana s plesom in glasbo, ritmom salse se predaja mlado in staro. Tradicionalno ljudsko izročilo je še dandanes edini način življenja. Skupina »Camagua« bo na Lent prinesla vroče karibsko sonce, ritme salse in neusahljivo energijo mešanice avtentičnih, afriških in staroselskih običajev. Začetki skupine segajo vse tja v leto 1981. Izjemni ter vrhunski plesalci in glasbeniki so zares prava paša za oči.
Bolgarija
Folklorni ansambel iz mesta Plovdiv bo skušal skozi ples in glasbo predstaviti bogato kulturno tradicijo Bolgarije, prvinsko, neokrnjeno naravo, izjemne ljudi ter običaje, ki jih strastno negujejo. Državni ansambel »Trakia« že od nastanka, leta 1974, velja za unikat folklorne kreacije in drzne izraznosti.
Romunija
Umetniški ansambel Crisana, s svojo 67-letno tradicijo, izstopajo po svoji vrhunski kvaliteti. Prikazali bodo tradicijo življenja iz mnogih romunskih regij ter obudili način, kako so ljudje živeli skozi tisočletja ob delti reke Donave.
Burundi
Predstavniki afriške celine prihajajo iz male celinske države na vzhodu Afrike in veljajo za »pozabljeno državo«. Člani skupine skozi bobne, ki so pomemben del burundijske kulture dediščine, govorijo o volji in veselju do življenja. Folkloristi so tudi potomci slavnih kraljevih bobnarjev iz osrednjega dela države in na grobo obdelanih ter težkih bobnih ustvarjajo ritme pristne ljubezni do življenja.
Hrvaška
Folklorna skupina Matija Gubec, ki slavi zavidljivih 80 let obstoja, prihaja iz Karlovaca in veljajo za eno najboljših amaterskih folklornih skupin na Hrvaškem. Prikazali bodo velik del ljudske zgodovine svoje domovine, saj s svojimi koreografijami pokrivajo celotno hrvaško tradicijsko paleto, od celine, obmejnih pokrajin do obmorskega področja.
Gruzija
Gruzijski državni ansambel Tutarchela iz mesta Zugdidi spada med najbolj perspektivne mlade skupine. Na izviren način predstavljajo nove koreografije ob spremljavi avtentične ljudske glasbe. Njihovo tradicijo zaznamujejo bojni plesi, elegantni plesi žensk z značilnim lebdečim korakom ter divji plesni prizori.
Slovenija
Slovenske plesne gibe bodo na festivalu zastopali člani Akdameske folklorne skupine Študent iz Maribora ter Bela Krizantema, ki jo sestavljajo veterani prej omenjene folklorne skupine. Mariborčani bodo tako s prvim plesom otvorili Folkart na Glavnem odru in ga na slavnostnem zadnjem večeru tudi zaključili. Plešejo plese Vzhodne Štajerske, Gorenjske, Prlekije, Porabja in Prekmurja.
Folkloristi bodo zavzeli mariborske ulice
Tudi letos, se Folkart seli med ljudi, na mariborske ulice in trge. V sredo, četrtek in petek si lahko folkloriste skozi ves dan ogledamo naTrgu Leona Štuklja, Grajskem trgu, v Marprom areni, Art kampu v Mestnem parku ter zvečer od Sodnega stopla, Vodnega stolpa, mimo Glavnega trga do Grajskega trga. Celotno dogajanje se bo zaključilo v soboto, na zadnji festivalski dan. Čez dan bodo plesalci zaplesali od Grajskega trga do Europarka, medtem, ko bodo zvečer spet stopili na Glavni oder na Trgu Leona Štuklja ter z ognjemetom zaključili že 29. Folkart.
»Festival je letos krajši in tako smo se odločili, da zaradi drugih vsebin, ki so na Glavnem odru, preselimo Folkart tudi drugam po mestu. Nasplošno imajo mariborčani radi folkloro in s tem jim jo samo še približamo, hkrati pa popestrimo dogajanje ,« je povedala Alenka Klemenčič, producentka Folkarta.
Na sporedu tudi otroški Folkart v Mestnem parku
Priložnost pa bodo dobili tudi mlajši folkloristi. Folklorne skupine iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske bodo v Art Kampu, v četrtek in petek, na odru Triglav odplesali že na 19. otroškem Folkartu. Mlajše generacije bodo tako skozi folklorni ples občinstvu predstavljali svojo kulturo, folkloro in dediščino.
