Bob Geldof je verjetno eden izmed bolj politično vplivnih glasbenikov. Večina ob njegovem imenu takoj pomisli na Band Aid in na »Do they know it’s Christmas time«, najbolj prodaja singel vseh časov. Organiziral je koncerte Live Aid, kjer je zbral več kot 150 milijonov funtov pomoči, vršil je pritisk na srečanje voditeljev držav G8 in osveščal svet o težavah sodobne Afrike, britanska kraljica mu je leta 1986 podelila viteški naziv, za svoje dobrodelno delo in aktivizem je prejel številne častne doktorate, nagrade in priznanja ter nagrado »Brit Award« za življenjsko delo. In sedaj, skupaj s skupino, stopa na Glavni oder Festivala Lent.

Rad spozna okolje v katerem koncertira

Kljub temu, da ne mara ponedeljkov – leta 1979 je izdal pesem z naslovom »I don’t like Mondays« in za vedno zaznamoval vse ponedeljke odtlej – je bil Bob Geldof zgovoren. Kljub temu, da koncertira šele v sredo, je v Maribor prispel že čez vikend. »V mesto rad prispem prej, rad spoznam ljudi in okolico. Če prideš samo na koncert popolnoma zabrišeš pomen, ki ga ima določeno okolje. Prihajam iz Irske, mali otok, ki predstavlja zadnjo postojanko Evrope in že kot otrok sem si želel oditi in videti svet. In sedaj, gledam ta svet, ga čutim, vonjam in okušam.« In ker ga je pričakalo deževje, se je v Mariboru, na svoj prvi dan, počutil kot doma.

Rock and roll mu je pomenil izhod in možnosti

V nadaljevanju je spregovoril o svoji glasbi in humanitarnem udejstvovanju, ki gresta v njegovem svetu, z roko v roki. »Rock and roll me je naučil, da je stvari možno spremeniti in da posameznik ni nemočen.« Kot otrok je videl veliko nepravičnosti, hitro je izgubil tudi mamo ter živel težko življenje na irskem podeželju, ki ga je postavilo pred dejstvo, da si tega ne želi. Tako je v življenje vnesel glas možnosti, rock and roll, ki mu je predstavljal možnost neskončnih sprememb.

»Naloga umetnika je samo ustvarjanje odlične umetnosti,« odgovori Geldof. Češ, da primarna stvar umetnikov ni ustvarjanje upora. »Sam sem dobil možnost, da postanem pevec in to službo sem uporabil še drugače, da je moj glas slišan. Tako, kot lahko to stori tudi gasilec. Zame je seveda lažje, ker se pojavljam na televiziji in radiu ter imam več vpliva, vsaj zdi se tako.« Njegov glas je vsekakor bil slišan in je svetu dal spremembe. Danes, si po njegovem, želimo vedno več. »Več vsega, vedno hitreje. Ne vem, če je to za nas tudi dobro.«

Rock and roll je mrtev 

»Glasba nima moči. Pesmi in glasba sami po sebi ne rešita ničesar, ne spremenita ničesar. Vendar lahko poslušalce informira, sproži miselni premik v posamezniku.« Poleg glasbe izpostavi pomembnost družbenih dejanj ter pove, da je po njegovem rock and roll kot ideja že nekaj časa mrtev, saj ne predstavlja več osrednjega stebra današnje družbe in nima enakega kulturnega vpliva, kot ga je imel nekoč. »Danes so ta osrednji steber mediji in družbena omrežja, ki morda niso dobra za glasbo, kot tudi ne za razprave, saj ljudi, namesto, da bi jih združevalo, deli.«

Na odru se počuti udobno

Od zadnjega projekta je minilo sedem let, nov pa se že pripravlja za oktober. »Ko si starejši, vse poteka počasneje,« se pošali. Njegova glasba je navdihnjena z irskimi melodijami, s katerimi sebi postavlja korenine, a je hkrati novovalovsko protesniška in rokerska, ki se zlije s sodobnim dogajanjem. »Rad nastopam. Na odru se počutim udobno in varno. Vsi strahovi se razblinijo in dajo prednost glasbi.« Maribor mu je všeč, saj rad koncertira v manjših mestih, ki nosijo v sebi nek ponos.