Društvo paraplegikov Podravja obeležuje 40. obletnico delovanja. Ob tem so pred dnevj v Mariboru pripravili kulturni program, ogled umetniških del slikarjev in rezbarjev, članov likovne sekcije DPP v hotelski galeriji, sledilo je druženje. Osnovno poslanstvo društva je predvsem ustvarjanje pogojev za celovito vključitev paraplegikov v življenjsko in delovno okolje ter vključitev v vse oblike družbenega in kulturnega življenja pod enakimi pogoji kot jih ima zdrava populacija in pod posebnimi možnostmi ter pogoji, ki so specifični za aktivno življenje paraplegikov v vseh segmentih družbe. Danes šteje društvo 145 članov, živečih na območju 38 občin Podravja.
Posebna pozornost se namenja novim članom z namenom, da se čim prej vključijo v normalno življenje in družbene tokove.
Predsednik društva je Boris Klep s katerim smo za rubriko MBintervju spregovorili pred nekaj meseci. Pogovor si lahko preberete TUKAJ. Prav tako smo se posvetili problematiki invalidov, Klep nas je popeljal po mestu in nam pokazal slabosti in prednosti našega mesta. »V tem času se je v Mariboru zagotovo veliko stvari spremenilo na bolje. Spremembe se dogajajo, a s prepočasnimi koraki. Sam imam izdelano pot, če grem v center, kjer imam čim manj ovir, tako da nekaterih stvari, ki bi jih bilo morda potrebno opaziti, ne opazim,« opiše.
Ob tem poudari, da so v Mariboru javna stranišča za invalide precejšen problem. Pred kratim je obiskal Ljubljano in videl, da imajo pri tromostovju zaprto stranišče za invalide, ki se lahko odpre z ključem ali pa pozvoniš na zvonec, ki je 24 ur aktiven. Takšnega stranišča bi bili invalidi zagotovo veseli tudi v Mariboru.
»Pri prenovi objektov v Mariboru urbanisti in arhitekti velikokrat razmišljajo o invalidih, a mislim, da pozabijo na malenkosti. Bilo bi dobro, da se pri gradnji takih stvari bolj vključi invalidske organizacije, paraplegike, gluhe, slepe, ki bi s svojimi nasveti in izkušnjami pripomogli k boljši izdelavi objektov,« pojasni. Prav tako je želja, da bi večjo pozornost invalidom namenile javne institucije, kot primer dobre prakse izpostavi Slovensko narodno gledališče Maribor in Lutkovno gledališče.
