Ob dnevu zmage nad fašizmom in nacizmom smo se pogovarjali s člani Krajevne organizacije ZB Dušan Kveder – Tomaž. Zaskrbljeni so nad takšnim sistemom, ki po njihovem omogoča razrast fašističnih in nacističnih gibanj.

S člani Krajevne organizacije ZB Dušan Kveder – Tomaž smo se pogovarjali o današnjem prazniku, dnevu zmage nad fašizmom in nacizmom.

»Na ta dan leta 1945 so v Ljubljano vkorakale enote 29. divizije in 7. korpusa slovenske partizanske vojske, kar je pomenilo konec 4 letne okupacije mesta,« so razložili in dodali, da je zgodovinski spomin nad zmago fašizma in nacizma leta 1945 pomemben, »saj predstavlja konec 2. svetovne vojne in začetek drugačne, revolucionarne socialistične izgradnje družbe.«

V osnovi je namenjen spominu na mnoge partizanke in partizane ter drugih bork in borcev za svobodo. Poudarili so, da je v preteklosti predstavljal veliko zmago in dokaz, »da je mogoče z organiziranim, narodnoosvobodilnim in revolucionarnim bojem razbiti stari družbeni red.«

Smo priča ponovnemu vzponu neofašističnih praks?

Krizne situacije, ki poglabljajo neenakost med ljudmi, pogosto privedejo do tega, da ljudje kot glavne krivce za njihov slab ekonomski položaj vidijo tiste, ki so prišli iz revnejših držav. Sogovorniki so zato prepričani, da dan zmage nad fašizmom in nacizmom vedno bolj izgublja svoj pomen, »saj smo zopet priča ponovnemu vzponu neofašističnih praks, ki jih s protibegunskimi in nacionalističnimi politikami vzpostavljajo in vzdržujejo države Evropske unije.«

Menijo, da »žice, ograje, večanja pooblastil vojski in sprejemanje represivnih politik proti begunkam_cem, migrantkam_om, ki bežijo zaradi imperialističnih vojn, revščine, brezposelnosti itd., kažejo, da je fašizem živ še danes, krepijo pa ga vse večje družbene neenakosti, ki jih ustvarja vse večje kapitalistično izkoriščanje zlasti delavk_cev.« Opozorijo, da je tudi v Sloveniji problematično to, da se išče glavne krivce za ekonomske, socialne in politične probleme v priseljenkah in priseljencih.

Opozorijo, da je tudi v Sloveniji problematično to, da se išče glavne krivce za ekonomske, socialne in politične probleme v priseljenkah in priseljencih.

Pojasnijo, da lahko danes vidimo vztrajno in sistematično razkrajanje socialističnih dosežkov, kar najbolj vpliva na najrevnejši del prebivalstva.

Problematična je vsakdanjost idej, ki spodbujajo nestrpnost

»Zaskrbljujoče ni samo to, da se širijo fašistične in nacionalistične ideje, temveč to, da postajajo vsakdanje,« so zaskrbljeni člani krajevne organizacije. »Fašizem in nacizem predstavljata zelo veliki grožnji, ki v času nenehnih kriz, tako ekonomskih, ki so sestavni del kapitalističnega sistema, kot tudi drugih (npr. COVID-19), ponovno postajata vse bolj sprejemljivi ideologiji,« pojasnijo in dodajo, da »porast fašizma in nacizma vodi v nasilje in uničevanje tistih, ki jih fašistični režimi razglasijo za nevredne življenja.«

»Fašizem in nacizem predstavljata zelo veliki grožnji, ki v času nenehnih kriz, tako ekonomskih, ki so sestavni del kapitalističnega sistema, kot tudi drugih (npr. COVID-19), ponovno postajata vse bolj sprejemljivi ideologiji.«

Fašizem in nacizem se po njihovem prepričanju povezujeta »s korporativnimi interesi in kot taka omogočata korporativne dobičke in podpirata široko razširjeno korupcijo.« Razložijo, da s pomočjo fašizma in nacizma korporativna moč spodkopava demokracijo.

Prepričani so, da omenjeni ideologiji »vodita v brezposelnost in drastično povišanje revščine ter predstavljata resno represijo delavskega gibanja in prodelavskih sil. Podpirata nacionalni šovinizem, rasizem, seksizem, homo- in transfobijo in patriarhalne vrednote ter kot taka služita konservativnim razrednim interesom.«

Prepričani so, da omenjeni ideologiji »vodita v brezposelnost in drastično povišanje revščine ter predstavljata resno represijo delavskega gibanja in prodelavskih sil. Podpirata nacionalni šovinizem, rasizem, seksizem, homo- in transfobijo in patriarhalne vrednote ter kot taka služita konservativnim razrednim interesom.« Vodita namreč v sistematično uničevanje tistih ljudi, »ki jih v določenem obdobju razglasijo za “nevredne življenja”.«

Kritični so tudi do enačenja fašizma s komunizmom. »Da je fašizem ponovno dobil mesto v vsakodnevni politiki, ne kažejo zgolj različni fašistoidni režimi na Poljskem, Madžarskem in še kje, temveč tudi poteze evropskih institucij – ki so zahvaljujoč boju Rdeče armade preživele nacistične grozote in zrasle iz medvojne antifašistične koalicije – ki izenačujejo komunizem (ki je bil daleč najbolj odločilen del antifašistične koalicije med 2. svetovno vojno) in fašizem, kot da sta ena in ista stvar.« Takšno revidiranje zgodovine se jim zdi »veliko nevarnejša poteza kot Orban in njemu podobni, saj izhaja iz samega jedra liberalno-kapitalističnega sveta.«

Rešitev vidijo v boju proti kapitalizmu

Zanimalo nas je, če obstaja alternativa trenutnemu sistemu, ki bi večini prebivalstva zagotovila dostojnejše življenje.

Pojasnili so nam, da vidijo rešitev v boju proti kapitalizmu, »saj sta fašizem in nacizem, kot dokazuje denimo Alfred Sohn-Rethel, izrastek kapitalizma v času njegovih kriz. V izhodiščni točki je seveda pomembno temeljno zgodovinsko-politično vedenje, ki ga na novo nastavljeni kapitalistični režim sistematično briše in potiska v pozabo.« Realna grožnja kapitalizmu (in posledično fašizmu in nacizmu) je po njihovem mnenju socializem. Poudarijo še, da je za boljšo prihodnost, ki bo omogočila dostojno življenje, nujen organiziran antifašistični boj.