“Moja komunikacija je zaradi okvare sluha tudi v »normalnih« razmerah kar precej komplicirana. Sluh sem izgubljala počasi, zato nisem ne gluha in ne naglušna, ampak bi moj status lahko bil kasneje oglušela odrasla oseba,” za Maribor24 pojasni Vida Perc, ki sicer živi v Mariboru. Kljub vsemu se trudi komunicirati z govorom ob uporabi slušnega aparata. “Težave pri komunikaciji mi povzroča slaba svetloba, glasba v prostoru in seveda zakritost sogovornika. »Branje z ustnic« ni le to, pomembno je da vidim celoten sogovornikov obraz,” opozori Perčeva. Ker maske pokrivajo velik del obraza in dušijo zvok, govor zdaj še težje razume. Znakovnega jezika ne zna in meni, da ji tudi v trenutni situaciji znanje kretenj ne bi koristilo, saj premalo ljudi zna znakovni jezik.
Sogovornica nas opozori, da gluhih in naglušnih ne gre metati v isti koš, saj obstaja bistvena razlika v komunikaciji. “Kretnje, ki jih uporabljajo gluhi niso povezane z maskami, ne ovirajo njihove komunikacije. Za naglušne pa je veliko bolj uporaben vizir, ki ščiti sogovornika,” pojasni.
Tolmači za lažjo komunikacijo uporabljajo vizir. VIR: DGN Podravje Maribor
O tem, da so tolmačem priskrbeli vizir, so pisali tudi na spletni strani Društva gluhih in naglušnih Podravja Maribor. Direktorica Združenja tolmačev za slovenski znakovni jezik, Jasna Bauman: “Da bi našim tolmačem čim bolj olajšali delo, gluhim osebam pa omogočili nemoten pogled na obraz tolmača, hkrati pa oba zaščitili pred prenosom okužbe, smo na Združenju tolmačev našim tolmačem priskrbeli priročne vizirje. Z njimi bo tolmačenje varnejše in prijetnejše. Priporočljiva zaščitna oprema – maske, ki prekrivajo usta in nos – namreč niso primerne niti za tolmače, niti za uporabnike. Morda bi se podobne rešitve lahko poslužile tudi osebe, ki komunicirajo z naglušnimi uporabniki, ki pri pogovoru berejo z ustnic?”
“Težava je predvsem razumevanje govorjene besede, saj si veliko pomagamo z mimiko obraza in z odčitavanjem z ustnic, kar je ob uporabi zaščitnih mask onemogočeno. Prav tako pa veliko težje spremljajo informacije iz različnih medijev.”
Milan Kotnik iz Društva gluhih in naglušnih Podravja Maribor potrdi, da imajo vse osebe z okvaro sluha “velike težave z uporabo mask, predvsem v situacijah, ko se pogovarjajo oz. urejajo različne življenjske zadeve; npr. na občini, pri zdravniku, v trgovini.” Zaradi gluhote oz. okvare sluha so tudi večinoma socialno izključeni iz socialnega in družabnega življenja večinske slišeče okolice. “Težava je predvsem razumevanje govorjene besede, saj si veliko pomagamo z mimiko obraza in z odčitavanjem z ustnic, kar je ob uporabi zaščitnih mask onemogočeno. Prav tako pa veliko težje spremljajo informacije iz različnih medijev. V veliki meri jim je onemogočeno samostojno urejanje vsakodnevnih življenjskih situacij v družbi. Ob tem pa prihaja tudi do situacij, ko komunikacije sploh ni mogoče vzpostaviti in gluha oseba obupano opusti nadaljnji pogovor oz. urejanje zadeve.”
Beležka in pisalo ali pa tolmač
Ker so maske letos že drugič obvezne, za Vido ponovna uvedba ni predstavljala šoka. V torbici zdaj ponovno prenaša maske, ne pozabi pa tudi na beležko in pisalo, ki ju uporabi, če se s sogovornikom ne more sporazumeti z govorom. “Če se sedaj, ko je obvezna uporaba maske v zaprtih prostorih, pojavi težava in sogovornika ne razumem, prosim, da odloži masko. Če tega ne želi, ga prosim, da mi napiše na list papirja. Pravzaprav je vse odvisno od posameznega primera,” pove.
“Če se sedaj, ko je obvezna uporaba maske v zaprtih prostorih, pojavi težava in sogovornika ne razumem, prosim, da odloži masko. Če tega ne želi, ga prosim, da mi napiše na list papirja. Pravzaprav je vse odvisno od posameznega primera.”
Kotnik pa nam razloži, da pogosto tudi sam pokliče javno institucijo ter se dogovori za obisk gluhe osebe pri njih ob točno dogovorjenem terminu ter na kratko predstavi zadevo, ki jo želi urejati, vendar brez osebne pomoči oz. spremljevalca veliko težje uredijo svoje zadeve. V društvu jim svetujejo, da se ob pomembnih zadevah dogovorijo za prisotnost tolmača slovenskega znakovnega jezika.
Nacionalna RTV SLO je po besedah Kotnika svetla izjema pri posredovanju ključnih informacij o koronavirusu, saj na vseh tiskovnih konferencah, ki so povezane z epidemijo koronavirusa, dosledno omogoča prevajanje v slovenski znakovni jezik s tolmači slovenskega znakovnega jezika.
Nacionalna RTV SLO je po besedah Kotnika svetla izjema pri posredovanju ključnih informacij o koronavirusu, saj na vseh tiskovnih konferencah, ki so povezane z epidemijo koronavirusa, dosledno omogoča prevajanje v slovenski znakovni jezik s tolmači slovenskega znakovnega jezika.
Večino aktivnosti preselili na dvorišče, člane ažurno obveščajo o novostih
V društvu spoštujejo navodila in ukrepe Vlade RS in NIJZ ter zagotavljajo varno sodelovanje v društvenih aktivnostih, pove Kotnik. “Večino naših aktivnosti smo preselili na dvorišče društva. Člani se srečujemo na rednih tedenskih družabnih srečanjih ob sredah popoldan v društvu, kjer hkrati izvedemo info-okroglo mizo in jih obveščamo ter informiramo o novostih,” razloži. Sicer pa organizirajo tudi tedenska predavanja in kvize na dvorišču društva. Med drugimi so organizirali tudi izlet na Roglo, zbirajo pa tudi star papir in si tako omogočajo cenejše vstopnice za različne aktivnosti. Pove, da so maja razdelili 60 paketov hrane, ki jo je na njihov prošnjo doniral Rdeči križ Maribor za socialno ogrožene člane. “O vseh informacijah pa člane redno seznanjamo preko naše spletne strani in društvenega Facebook omrežja,” razloži. Maja in junija so v DGN izvedli akcijo razdeljevanja 2000 zaščitnih mask ter 100 parov rokavic iz lateksa, ki jih je doniral Lions klub Maribor Piramida.
Vida Perc za spletni portal Maribor24 pove, da sicer ni imela kakšne posebne povezave s sotrpini, je pa prejela iz Zveze društev gluhih in naglušnih in društva še posebej natančna navodila za “življenje v spremenjenih razmeram, priložene pa so bile tudi maske – čisto navadne, ki jih je društvo prejelo.“
Slabost odločevalcev je “razumevanje”, saj ne doumejo nujnosti sistemskega reševanja
Na naše vprašanje, kakšne rešitve bi glede omenjene problematike predlagal odločevalcem, Kotnik nima konkretnega odgovora. Za lažjo predstavitev problematike, s katero se vsakodnevno soočajo v društvu, pa predstavi njihova gesla “Razumeti in biti razumljen” in “Jeziki so lahko različni, sporočila pa so vedno enaka”. Zelo pomemben del strokovnega dela v društvu je vsakokratni osebni stik z osebo z okvaro sluha ter obvezno poznavanje jezika – govorice rok gluhih oseb – slovenskega znakovnega jezika, ki pa je tudi njihov materni jezik.
“Zato bi apeliral na odločevalce (tako na lokalni kot državni ravni), da za izvajanje posebnih socialnih programov, omogočajo redna namenska oz. sistemska sredstva. Kot sem omenil, pa je ravno “razumevanje” slabost odločevalcev, ki ne doumejo pomembnosti in nujnosti sistemskega reševanja problematike oseb z okvaro sluha.”
Društvo ima kot invalidska organizacija status nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu pridobljenega z odločbo pristojnega Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Opozori, da nimajo zagotovljenih ne stalnih ne sistemskih virov za izvajanje posebnih socialnih programov, ki so namenjeni tej populaciji socialno izključenih oseb z najtežjo invalidnostjo. To jih omejuje pri izvajanju dejavnosti, s katerimi omogočajo enakopravnejše vključevanje in njim prilagojeno pridobivanje informacij. “Zato bi apeliral na odločevalce (tako na lokalni kot državni ravni), da za izvajanje posebnih socialnih programov, omogočajo redna namenska oz. sistemska sredstva. Kot sem omenil, pa je ravno “razumevanje” slabost odločevalcev, ki ne doumejo pomembnosti in nujnosti sistemskega reševanja problematike oseb z okvaro sluha,” zaključi sogovornik.
V Ameriki pa se je 21-letna študentka domislila posebnih zaščitnih mask namenjenih prav gluhim in naglušnim. O tem smo na Maribor24 že poročali.
Druženje brez predsodkov in medsebojno razumevanje
Predstavnik društva želi sporočili, “da so ljudje z gluhoto, naglušnostjo ali gluhoslepoto ravno tako potrebni pozornosti, prijaznosti in si zaslužijo, da se z njimi družimo brez predsodkov, in jim poskušamo pomagati kolikor je le v naši moči.” Vida Perc pa zaključil da se ji zdi zelo pomembno, “da oseba, ki slabo sliši, opozori sogovornika, da ima problem in ga prosi, da obloži masko, če je to možno. Zelo važno je biti pripravljen na to, da bo mogoče potrebno tudi kaj zapisati, zato nosim s seboj beležko in pisalo. Predvsem pa se mi zdi pomembno, da tudi naglušni govorimo razločno – maske dušijo tudi naš glas in bodimo strpni do sogovornikov, ki morajo pri svojem delovnem procesu ves dan nositi maske. Tudi njim je težko.”
