Letošnje leto, ko se je zaradi obilnega deževja sprožilo ogromno plazov, ni prijazno do občinskih proračunov. Občine morajo s proračunskimi sredstvi že tako ali tako pokrivati obvezne zakonsko določene naloge, ob tem pa skrbeti za investicije in projekte. Pri tem se občinske uprave trudijo, da so sredstva razporejena čimbolj optimalno in učinkovito. Plazovi, ki za seboj potegnejo ogromne stroške, tako predstavljajo za lokalne skupnosti precejšnjo težavo. Poleg tega smo od korone naprej priča številnim podražitvam, cene so se močno dvignile tudi na področju gradbeništva. Vse skupaj je samo še poslabšala ukrajinska vojna, ki je prispevala k dodatnim podražitvam. Na vse to opozarja župan Občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah Peter Škrlec, ki pravi, da so se v zadnjem letu cene dvignile od 15 do 25 odstotkov, občine pa na drugi strani v pogajanjih z vlado le stežka dosežejo višje povprečnine. “Če je višina našega realnega občinskega proračun z investicijami okoli tri milijone, potem je potrebno vsako tako podražitev, recimo za 20 odstotkov, pokriti z dodatnimi sredstvi, kar je zelo težko, ponavadi to naredimo tako, da sredstva nekje vzamemo.”

Z rebalansom bodo iskali dodatni denar za kolesarke

Škrlec kot primer omenja investicijo v izgradnjo kolesarskih poti, ki je bila za občino z 2 tisoč 200 prebivalci finančno zelo zahtevna. “Sprva smo imeli za kolesarke, ki so sicer sofinancirane z evropskimi sredstvi, v proračunu rezerviranih 450 tisoč evrov lastne udeležbe, zdaj pa bomo porabili okoli 700 tisočakov. Trasa 13, Lenart – Jurovski Dol, se je podražila za 11 odstotkov, trasa 14, Jurovski Dol – Pesnica, za 20 odstotkov. Še dodatnih 25 tisočakov je občina odštela za izvedbo nadzora pri gradnji. Vse to podražitve niso sofinancirane s strani evropskih sredstev, pač pa bremenijo občinski proračun.” Na septembrski seji občinskega sveta bodo, da bodo zagotovili dodatni denar, prisiljeni v rebalans proračuna. Občinski svetniki bodo povedali, kje bodo vzeli denar, predlog občine bo na postavki komunalno opremljanje bodoče stanovanjske soseske Jurovski Dol, za kar imajo rezerviranih 300 tisoč evrov.

Več proračunskega denarja morajo zagotavljati za šolske avtobusne prevoze, pomoč družini na domu, …

Še posebej so se cene povišale na področju predšolske in šolske vzgoje ter domskega in socialnega varstva. V to kategorijo na primer spadajo šolski avtobusni prevozi, storitev pomoč družini na domu in druge obveznosti, ki jih morajo financirati občine. “Ministrstva na predlog zavodov potrdijo povišanja, ta so ponavadi povezana z izboljšanimi normativi, nato občine dobimo sklepe o novih cenah, nihče pa nas ne vpraša, kje bomo vzeli dodatni denar. Če se bo to tako nadaljevalo, bomo občine samo še prenakazovale transferje med državo in zakonsko obveznimi nalogami. Za investicije in redna vzdrževanja pa bo zmanjkalo sredstev.” V Jurovskem Dolu so sicer tik pred gradnjo prizidka k vrtcu, za katerega imajo obljubljenih dobrih 700 tisoč evrov sofinancerskih sredstev, in si tudi zaradi tega ne morejo privoščiti, da bi porabili ves denar. Več kot milijon evrov bodo morali za projekt primakniti še sami.

Za celovito sanacijo plazov bi potrebovali vsaj milijon evrov

Poleg tega so jurovsko občino, ki je na samostojni poti že 16 let, v letošnjem letu močno prizadeli plazovi. Največ se jih je sprožilo na območju Malne, Partinja, Spodnjega in Zgornjega Gasteraja, Žitenc in Jurovskega Dola. Gre za plazove, ki so povzročili poškodbe na cestni infrastrukturi, v Partinju je celo zaprta cesta, v drugem primeru je v istem naselju ogrožena stanovanjska hiša. Občina bi za njihovo celovito sanacijo  potrebovala 524 tisoč evrov, takšen znesek je prijavila tudi državi. “Glede na to, kakšne so razmere na trgu, sem prepričan, da je ta ocena prenizka. Če bi želeli celovito sanirati vseh 15 plazov, bi potrebovali vsaj milijon evrov. Slišati je, da naj bi država sofinancirala 40 odstotkov vrednosti sanacije, na kak način in kdaj, zdaj še ne vemo.” Župan Škrlec nadaljuje, da so v določenih primerih za nastanek plazov odgovorni tudi občani. Težava je v odvodnjavanju meteornih voda od stanovanjskih hiš, ki velikokrat končajo kar v obcestnih jarkih. “Apeliram na vse, ki odvodnjavanja še vedno nimajo ustrezno urejenega, naj to vodo speljejo drugam.” Najnujnejše stvari na plazovih so pokrili z intervencijskimi sredstvi, ki so jih prejeli od države, kje bodo vzeli preostanek denarja za dolgoročno sanacijo, če predpostavljamo, da bo država pokrila 40 odstotkov, v trem trenutku še ne vedo. Za sanacijo največjega plazu, zaradi katerega je zaprta cesta, so že pripravili projekt sanacije, za ostale izvajajo geološko raziskavo tal in iščejo najoptimalnejše rešitve.

Pozabljamo na manjše občine, ki imajo prav tako velike težave

To, da je v zadnjem času vsa vladna, medijska in ostala pozornost namenjena zgolj območjem, ki so jih poplave najbolj prizadele, pozablja pa se na majhne občine, ki imajo prav tako težave, vendar v precej manjšem obsegu, ni dobro. S tem se strinja tudi jurovski župan, ki pravi, da potrebujemo na tem področju celovit in enoten pristop. “Zaradi izjav ministrov, da ni denarja, sem zaskrbljen. Če bi pri nas želeli sami, brez finančne pomoči države, sanirati vse plazove, bi za to potrebovali vsaj deset let, s tem, da marsikatere načrtovane investicije ne bi mogli izvesti.” Škrlec predlaga, naj financiranje vseh zakonsko določenih nalog prevzame država, občine pa naj se ukvarjajo z razvojem. S tem bi lahko tudi v občinskih upravah racionalizirali število zaposlenih.