29. marca, na dan rojstva generala, pesnika in borca za severno mejo Rudolfa Maistra, je bilo v Šentilju prav posebej slovesno. Ob rojstnem dnevu občine so na osrednji prireditvi ob občinskem prazniku podelili občinska priznanja. Najvišje priznanje, zlati grb, ki se podeljuje posameznikom za vrhunske uspehe in dosežke, pomembne za razvoj in ugled občine Šentilj ali širše skupnosti, je prejela Bernarda Brec. Vzgojiteljica v šentiljskem vrtcu je v 40 letih svoje kariere oblikovala in zaznamovala generacije otrok, ki pa jim ni bila le nadomestna mama in vzgojiteljica, temveč tudi uspešna mentorica. 

Delovne navade je pridobila že kot otrok 

Bernardin rojstni kraj je Lendava. Ker izhaja iz kmečke družine, je že kot otrok pridobila delovne navade, saj je bilo potrebno doma poprijeti za raznovrstna dela. "Prav v svojem poklicu sem tolikokrat spoznala, kako pomembne so bile vrednote, ki sta mi jih dala starša, in kako pomembno je bilo okolje, v katerem sem odraščala, ter narava s katero sem sobivala. Te vrednote sem seveda ponesla s seboj v svet in jih še danes z veseljem prenašam na mlade rodove," pove Bernarda Brec. 

Za poklic vzgojiteljice se je odločila že v lendavski dvojezični osnovni šoli. Novi vrtec v kraju in enotedenska praksa v 8. razredu sta samo potrdila njeno izbiro. Po končani osnovni šoli je odšla v srednjo vzgojiteljsko šolo v Maribor, ki je takrat trajala pet let. Ker pa je v četrtem letniku prišlo do sprememb v šolstvu, so dijaki že tisto leto opravljali maturo in se lahko zaposlili kot vzgojitelji predšolskih otrok. Možnosti za nadaljnje izobraževanje takrat še ni bilo, študij ni obstajal. Kasneje je tako ob delu končala študij predšolske vzgoje na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru.

Iz Maribora jo je zaposlitvena pot vodila v Sladki Vrh, zdaj je že vrsto let v Šentilju 

Bernarda Brec je svojo prvo službo dobila v Mariboru. Ker je bila zaposlitev samo za določen čas, jo je pot vodila naprej, v Sladki Vrh, kjer je bila zelo lepo sprejeta, tako s strani vodstva, sodelavcev kot staršev. "V tamkajšnjem vrtcu sem ostala pet let. Nato so v vrtcu v Šentilju v Slovenskih goricah iskali vzgojiteljico predšolskih otrok in zaradi bližine Maribora, kjer sem stanovala in si ustvarila družino, sem se odločila, da to službo sprejmem, ter v Šentilju ostala vse do danes. V institucijah vzgoje in izobraževanja sem tako zaposlena že 40 let."

[[image_1_article_65082]]

Otroke to, kar z njimi gradimo v predšolskem obdobju, spremlja najprej v življenju 

Biti vzgojiteljica na podeželju je samo prednost in v to se je sogovornica prepričala že v Sladkem Vrhu. Obdani smo namreč z naravo, ki je učiteljica otrok. Prav tako so ljudje na podeželju bolj povezani, si med seboj pomagajo in odnosi so bolj pristni, pravi Bernarda. Ko je prišla v Šentilj, se je začela takoj povezovati s krajani, starši in starimi starši otrok. "Z otroki sem raziskovala različna življenjska področja, saj so se nam ta ponujala kot na dlani. Izkoristila sem vsak kotiček, obiskovali smo kmetije in gozd, se učili ob vodi, ...  Tako so otroci na izkustveni način odkrivali in raziskovali svet okoli sebe. Kot sem že povedala, sem te vrednote tudi sama nosila s seboj, bila sem srečna in to srečo ter vrednote sem delila z otroki in to počnem še danes."

Otroci v vrtcu preživijo veliko časa, prav tako so takrat v najbolj občutljivih letih. Zato Bernarda svojo pozornost že od nekdaj namenja celostnemu razvoju otrok, ustvarjanju prijaznega učnega okolja in medosebnim odnosom.

"Želim, da so zadovoljni in srečni, saj jih to, kar z njimi gradimo v predšolskem obdobju, nato spremlja naprej v življenju."

Svojega poklica nikoli ni jemala kot poklica, ampak kot poslanstvo in se tega poslanstva tudi zavedala. "Tako kot pravi dr. Kristijan Musek Lešnik, se mi v vzgoji in izobraževanju, ki dajemo zgled mlademu rodu, moramo najprej počutiti prijetno v svoji koži in šele takrat lahko s svojim zgledom ta rod tudi vzgajamo."

Vsakega otroka sprejme takšnega, kot je

Pri svojem delu izhaja iz otrok, zaveda se, da je vsak otrok individuum zase. Vsakega otroka sprejme takšnega, kot je in ve, da se na silo ne da nič. "Stremim k temu, da otroku v prvi vrsti pomagam, ga razumem in potolažim, ko nastopijo stiske, in sicer s svojim odnosom in strpnostjo. Le na tak način si otrok pridobi zaupanje v vzgojitelja."

[[image_2_article_65082]]

S skupinami vrtčevskih otrok je že vrsto let vključena v dogajanje v Šentilju 

Od leta 1996 do 2014 je z različnimi starostnimi skupinami otrok oblikovala medobčinski kulturni program na področju lutkovne vzgoje, in sicer kot mentorica in režiserka predšolske lutkovne skupine, lutkovne skupine v Osnovni šoli Rudolfa Maistra Šentilj, kjer je bila 12 let zaposlena kot druga strokovna delavka oziroma druga učiteljica v prvem razredu ter nato nadaljevala delo s srednješolkami v lutkovni skupini KUD Maska Šentilj. Pri lutkovnih dejavnostih so sodelovali tudi različni strokovnjaki s področja lutkarstva, predstave so bile vsako leto uprizorjene na regijskih srečanjih in dvakrat so se uvrstili tudi na državno srečanje lutkovnih skupin Slovenije. Veliko so nastopali tudi v kraju in na različnih kulturnih prireditvah.

Od leta 2015 naprej se je z otroki podala v nove projekte: zgodbožerčki, gozdna pedagogika, sodelovanje s Turističnim društvom Šentilj in v mrežo UNESCO ASPnet šol Slovenije oziroma Po poti kulturne in naravne dediščina kraja. Prav slednji spodbuja k zanimanju za varstvo naravne in kulturne dediščine in ohranjanju ljudskih običajev v kraju. Dediščino otroci spoznavajo in prepoznavajo skozi različne dejavnosti v vrtcu in izven njega, in sicer v sklopu likovnih delavnic, kulturnih vodenj po kraju, obiska pedagoških in ostalih strokovnjakov in njihovih predavanj ter vodenih ogledov knjižnice, kulturnih spomenikov, kmetij, kjer najdemo še marsikatero dragocenost.

Tudi po upokojitvi ji ne bo dolgčas 

Bernarda se bo upokojila konec šolskega leta 2024/2025 in tudi takrat ji, kot pravi, dela in aktivnosti ne bo zmanjkalo. "Sem namreč človek, ki mora biti ves čas v pogonu. Dneve bom v veliki meri preživljala v naravi in na svojem vrtu, za katerega mi sedaj ob obilici dela včasih zmanjka časa. Tudi otroški direndaj bo ob dveh vnukinjah prav tako še naprej prisoten v mojem življenju, veselim se, da bo ob preživljanju časa z njima moje poslanstvo živelo dalje," pove in doda, da je zlati grb, ki ga je prejela, potrditev večletnega dela v kraju Šentilj. Priznanja je vesela, čeprav so zadnjo največja nagrada srečni otroci ob doživljanju lastnih uspehov.